Solidarnostna pomoč + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.05.2012 Številka: 0712-1/2012/1726 Kategorije:Sindikati --> Kategorije: Sindikati Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 18.5.2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas prosite za naše stališče oziroma mnenje, ali lahko v konkretnem primeru sindikatu posredujete konkretne podatke v zvezi z bolniško odsotnostjo nad 90 dni, saj pravna podlaga za posredovanje le-teh ni podana v zakonu temveč v branžni kolektivni pogodbi. V
- členu Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti (katera od 1.1.2012 velja oziroma se uporablja tudi za JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o.) je določeno naslednje: Delavcu pripada solidarnostna pomoč v višini 50% povprečne plače v Republike Slovenije za pretekle tri mesece in sicer v naslednjih primerih: – elementarne nesreče ali požar, – zaradi invalidnosti (II. ali III. kategorija), – odsotnost zaradi bolezni nepretrgano nad 90 dni. Solidarnostno pomoč, ki pripada delavcu zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni v nepretrganem trajanju nad 90 koledarskih dni, predlaga reprezentativen sindikat v organizaciji oziroma pri delodajalcu, po vnaprej določenih pravilih, ki se opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali drugem pisnem dogovoru med reprezentativnim sindikatom in delodajalcem. Ta solidarnostna pomoč pripada delavcu največ enkrat letno. JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o. ima v veljavi tudi interni pravilnik o plačah in drugih prejemkih, ki določa: V primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana (zakonec, izvenzakonski partner, otroci - zakonski in izvenzakonski ter posvojenci), ki ga je delavec vzdrževal, njegovim družinskim članom oziroma delavcu pripada solidarnostna pomoč, in sicer: - v primeru smrti delavca pripada njegovim družinskim članom solidarnostna pomoč v višini treh povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, - v primeru smrti ožjega družinskega člana pripada delavcu solidarnostna pomoč v višini povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec meni, da sindikat mimo volje delavca delodajalcu ne sme poslati zahteve za posredovanje podatkov za namen dodelitve solidarnostne pomoči. Gre namreč za pravico delavca, kar pomeni, da je od delavca odvisno, ali jo bo uveljavljal ali ne. Šele ko se delavec odloči uveljavljati pravico in ko na sindikat vloži vlogo za pridobitev pomoči, lahko sindikat zaprosi delodajalca za potrebne podatke. V takšnem primeru bo pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov delavca sindikatu predstavljal
- člen ZDR, saj bo posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi uresničevanja pravic (delavca) in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, ki so namenjeni vključitvi v dopustno zbirko osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago. Splošna pravna podlaga za dopustno obdelavo osebnih podatkov je navedena v prvem odstavku
- člena ZVOP-1 in določa, da se ti podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Naslednji odstavek istega člena določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor spada tudi družba vašega delodajalca, je vsebovana v
- členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V skladu z določbo prvega odstavka
- člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDR) se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Upravičenost do solidarnostne pomoči je prav gotovo pravica (delavca) oziroma obveznost (delodajalca), ki je v zvezi z delovnim razmerjem. Če delavec uveljavlja pravico do solidarnostne pomoči na podlagi kolektivne pogodbe (v nadaljevanju KP), je iz narave stvari jasno, da bo moral izkazati, da izpolnjuje pogoje za pridobitev solidarnostne pomoči. Delavec lahko načeloma izkazuje upravičenost do solidarnostne pomoči z vsemi razpoložljivimi sredstvi (ki potrjujejo izpolnjevanje pogojev iz KP), vendar pa mora delodajalec (ali sindikat, če delavec uveljavlja pravico preko sindikata) upoštevati načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. V vašem primeru za solidarnostno pomoč ne bi zaprosil delavec sam, ampak bi jo predlagal sindikat na osnovi podatkov, ki bi mu jih posredoval delodajalec. Pooblaščenec pojasnjuje, da niti kolektivna pogodba niti interni pravilnik ne predstavljata pravne podlage za takšno obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov delavcev sindikatu. Obdelavo podatkov lahko namreč skladno z
- členom Ustave Republike Slovenije določi le zakon, kar pomeni, da je vsako urejanje obdelave osebnih podatkov v drugih aktih v nasprotju z Ustavo in posledično tudi z ZVOP-
- Pooblaščenec meni, da sindikat mimo volje delavca delodajalcu ne sme poslati zahteve za posredovanje podatkov za namen dodelitve solidarnostne pomoči. Gre namreč za pravico delavca, kar pomeni, da je od delavca odvisno, ali jo bo uveljavljal ali ne. Šele ko se delavec odloči uveljavljati pravico in ko na sindikat vloži vlogo za pridobitev pomoči, lahko sindikat zaprosi delodajalca za potrebne podatke. V takšnem primeru bo pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov delavca sindikatu predstavljal
- člen ZDR, saj bo posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi uresničevanja pravic (delavca) in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pooblaščenec poudarja, da morata sindikat in delodajalec ob tem upoštevati načelo sorazmernosti in obdelovati le toliko podatkov, kolikor je to potrebno za dodelitev solidarnostne pomoči (npr. dovolj je seznanitev z objektivnimi okoliščinami, ki so posledica slabega zdravstvenega stanja delavca in upravičujejo pridobitev solidarnostne pomoči – le podatek o dolgotrajni bolniški odsotnosti in ne diagnoza). Pooblaščenec pripominja tudi, da bi moral čim več podatkov, ki so potrebni za pridobitev solidarnostne pomoči, sindikatu posredovati delavec, ko/če se odloči uveljavljati pravico. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026