← Slovenija

Sorazmernost pri posredovanju osebnih podatkov državnemu organu - IPRS

Sorazmernost pri posredovanju osebnih podatkov državnemu organu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.03.2021 Številka: 07121-1/2021/397 Kategorije:Posredovanje OP med upravljavci, Pravne podlage, Uradni postopki --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci, Uradni postopki, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste od Državne revizijske komisije prejeli poziv za posredovanje dokumentacije v postopku preverjanja zakonitosti oddaje javnega naročila, ki se poleg podlage v Zakonu o javnem naročanju opira tudi na Zakon o prekrških. Sprašujete nas, ali morate posredovati tudi dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, za katere menite, da jih državni organ ne potrebuje za namene konkretnega postopka in posredovanje vseh osebnih podatkov ne bi bilo skladno z načelom sorazmernosti. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  2. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma poudarjamo, da Informacijski pooblaščenec izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov, predvsem z vidika zakonitosti, ne more presojati. Poleg tega IP nima pristojnosti ugotavljati, ali se v konkretnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne
  7. 2013 IP namreč ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi in državne institucije (osebe javnopravnega sektorja) ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (drugi odstavek
  8. člena Ustave Republike Slovenije za upravne organe,
  9. člen Ustave Republike Slovenije za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (
  10. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi. Konkretnega odgovora vam iz zgoraj opisanih razlogov torej v vašem primeru ne moremo podati, prav tako v sam postopek, če bi do tega prišlo, ne bi mogli poseči z inšpekcijskimi pooblastili. Zgolj na splošno pa lahko navedemo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga (v povezavi s
  11. členom Splošne uredbe je v konkretnem primeru to Zakon o javnem naročanju), osebni podatki pa morajo biti hkrati »ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo« (načelo najmanjšega obsega podatkov oziroma t.i. načelo sorazmernosti, ki ga vsebuje točka (c) prvega odstavka
  12. člena Splošne uredbe). Tretji odstavek
  13. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) določa, da kadar Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika, ponudnika, kandidata ali podizvajalca in njihove odgovorne osebe ali zbira dodatne dokumente in dokaze o morebitnem prekršku naročnika, ponudnika, kandidata, podizvajalca in njihovih odgovornih osebah, morajo naročnik, ponudnik, kandidat, podizvajalec in njihove odgovorne osebe Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vse dokumente in dokaze, na odstop katerih jih je Državna revizijska komisija pozvala. Zakonodaja ne predvideva prekrivanja osebnih podatkov v dokumentih in dokazih, ki jih je Državna revizijska komisija od vas zahtevala, po drugi strani pa obstaja že omenjeno načelo sorazmernosti, ki ne dopušča množičnega posredovanja osebnih podatkov izven namena, zaradi katerih so osebni podatki v takšnem primeru za izvedbo konkretnega postopka potrebni. Informacijski pooblaščenec v neobveznem mnenju ne more zapovedati ali preprečiti posredovanja (ne)prekritih dokumentov z osebnimi podatki, saj za to (kot že pojasnjeno zgoraj) ni pristojen in ker je treba presojo opraviti od primera do primera. Svetujemo vam lahko zgolj, da v kolikor zahtevani dokumenti in dokazi že na prvi pogled vsebujejo povsem nerelevantne osebne podatke, katerih posredovanje v nobenem primeru ni povezano z izvajanjem pristojnosti Državne revizijske komisije, o tem komisijo nemudoma obvestite in jo prosite za nadaljnja navodila v zvezi s tem. Nenazadnje si na ta način pisno zagotovite, da državni organ od vas na določeni pravni podlagi dejansko zahteva posredovanje določenega nabora osebnih podatkov. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.