Sosedova kamera + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.06.2021 Številka: 07121-1/2021/1051 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede postavitve sosedovih kamer. Zanima vas, kje lahko prijavite osebo, ki je postavila dve nadzorni kameri na javni površini. Zapisali ste, da je stanovanje last JSS MOL, kjer živite kot podnajemniki. Sosed je postavil dve kameri, brez vednosti in dovoljenja drugih. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Kar zadeva izvajanje videonadzora s strani posameznika, IP pojasnjuje, da se Splošna uredba o varstvu podatkov ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti (tako člen 2 Splošne uredbe). Če ste prepričani, da kamere delujejo in da vaš sosed snema vašo posest, potem lahko zahtevate od soseda prenehanje snemanja vaše posesti. Če vaše zahteve sosed ne izpolni, lahko zahtevate prenehanje snemanja s tožbo pred pravdnim sodiščem oziroma podate predlog za kazenski pregon. Ker bi radi prijavili soseda zaradi postavitve kamer brez vednosti in dovoljenja drugih, IP pojasnjuje, da videonadzor sodi na področje obdelave osebnih podatkov, za kar je pristojen IP, če se izvaja na način, da so posamezniki na posnetkih določljivi IN če ne gre za snemanje med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti – v tem primeru se namreč pravila varstva osebnih podatkov, ki jih zagotavlja Splošna uredba o varstvu podatkov, ne uporabljajo. Dodajamo še, da bi IP lahko inšpekcijski postopek uvedel le, če obstajajo konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti (dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere, ali npr. ko posameznik sam razkrije posnetke – npr. objavi na spletu, posnetke posreduje policiji ipd.). Videonadzor, ki ga izvaja posameznik iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine, se praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen če se snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. Če kamera snema tudi zemljišče drugih oseb, je treba pridobiti njihovo privolitev. Če izvajalec videonadzora privolitve ne pridobi, ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov, temveč za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je zagotovljena s
- členom Ustave RS. S snemanjem posesti drugih oseb (lahko) tak posameznik poseže torej v širše varovano pravico do zasebnosti, kar pa presega pristojnosti IP. Pravica do zasebnosti v širšem smislu iz
- člena Ustave RS je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč. Videonadzor javnih površin praviloma ni dopusten, razen če za to obstajajo posebej utemeljene okoliščine – npr. če bi bil tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in ob spoštovanju načela sorazmernosti. Kadar gre za sistematično snemanje javnih površin, govorimo o obdelavi osebnih podatkov, za katero je treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov jih našteva v členu 6 in sicer: privolitev (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)), izvajanje javnih nalog (točka (e)), zakoniti interesi posameznika, kadar nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine drugega posameznika (točka (f)). Oseba, ki izvaja tak videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo, in sicer na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora najkasneje takrat, ko se nad njim začne izvajati videonadzor (tako
- člen ZVOP-1). Takšno obvestilo mora vsebovati vsaj:
(1)informacijo o tem, da se izvaja videonadzor,
(2)naziv osebe, ki izvaja videonadzor ter
(3)telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki. Poleg teh informacij mora izvajalec videonadzora na enostaven in pregleden način zagotoviti še vse dodatne informacije, ki jih določata prvi in drugi odstavek člena 13 Splošne uredbe o varstvu podatkov. V primeru snemanja med potekom izvajanja popolnoma osebne oz. domače dejavnosti izvajalcu videonadzora ni treba izpolniti obveznosti, ki jih nalagata Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-1, kot je npr. objava obvestila o videonadzoru. Četudi videonadzor ne bi predstavljal kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko posameznik svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem. Posameznik, ki mu je bilo z ravnanjem drugega poseženo v njegovo pravico do zasebnosti oz. v njegove osebnostne pravice, lahko s tožbo zahteva, da sodišče odredi prenehanje snemanja (
- člen Obligacijskega zakonika); prav tako lahko oškodovanec zahteva odškodnino za nematerialno škodo nastalo zaradi neupravičenega posega v zasebnost in osebnostne pravice (
- člen Obligacijskega zakonika); nastopi lahko tudi kazenska odgovornost storilca, ki zagreši kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog oškodovanca (
- člen Kazenskega zakonika). Oškodovanec lahko predlog poda na pristojni policijski postaji. Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ oziroma si poiščete odgovore v že izdanih mnenjih IP s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop, z izborom ustreznih kategorij (npr. »video in avdio nadzor«) in vpisom ključnih besed. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako so vsa ključna področja, ki jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/. Tu lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026