← Slovenija

Spolno življenje in psiho test - IPRS

Spolno življenje in psiho test + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.06.2007 Številka: 0712-567/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Urad informacijskega pooblaščenca je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali so na psihološkem testiranju opravljenem v postopku izbire kandidata za delovno mesto komercialista dovoljena zasebna vprašanja (kot na primer: ali se pogosto samozadovoljujete, ali gledate pornografske filme, ali se vam pornografski filmi gnusijo itd.). Informacijski pooblaščenec vam na podlagi posredovanih informacij v skladu z
  2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) in
  3. tč.
  4. odst.
  5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) posreduje neobvezno mnenje. ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Osebni podatek pa je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, ob tem da je posameznik v skladu z
  6. tč.
  7. čl. ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
  8. členu Ustave RS, vendar pa ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  9. čl. ZVOP-
  10. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. _____________________ (v nadaljevanju inštitut) je strokovno organizacijska enota _______________, ki je javni zavod in kot takšen nosilec javnih pooblastil. Vendar pa izvajanje psiholoških testiranja za potrebe delodajalcev ne spada v okvir izvajanja javne službe na področju zdravstva. V
  11. čl. Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur.l. RS., št. 23/2005, v nadaljevanju ZZDej-UPB2 ) je določeno: »Dejavnost klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo za Medicinsko fakulteto in druge visoke in višje šole ter opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni ali bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti ni smotrno opravljati na nižjih ravneh. Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravje. V okviru svoje dejavnosti klinike, klinični inštituti ali klinični oddelki opravljajo najzahtevnejše specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje, oblikujejo doktrino stopenjske diagnostike in zdravljenja na svojem področju ter jo posredujejo drugim bolnišnicam, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem. Klinike, klinični inštituti ali klinični oddelki sodelujejo s pristojnimi zbornicami pri oblikovanju in izvajajo podiplomsko izobraževanje zdravnikov, zobozdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo«. Iz navedenega izhaja, da izvajanje psiholoških testiranj po naročilu delodajalca ne spada v okvir izvajanja javnih pooblastil ampak v tržno dejavnost Kliničnega inštituta, zato obstoji pravna podlaga za obdelavo podatkov v
  12. odst.
  13. čl. ZVOP-1, ki določa, da lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da je potrebno pri ravnanju z osebnimi podatki vedno upoštevati načelo sorazmernosti iz
  14. čl. ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Kar pomeni, da lahko delodajalec od kandidata za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ali od delavca zahteva in obdeluje le podatke, ki so v neposredni zvezi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ali z delovnim razmerjem. Navedeno izhaja tudi iz
  15. čl. Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006; v nadaljevanju: ZDR), ki določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V
  16. čl. ZDR je določeno, da lahko delodajalec preizkusi znanja oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi. Preizkus znanja pa se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom na delovnem mestu, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi. Delodajalec torej lahko zunanjemu psihologu naroči, da izvede testiranje, ki naj pokaže, kateri izmed kandidatov ima lastnosti, ki so za delo na določenem delovnem mestu zaželene (npr. komunikativnost, sposobnost za delo v skupini, vodstvene sposobnosti itd.). Če delodajalec dobi od psihologa zgolj podatek o tem, ali kandidat glede zaželenih lastnosti zahtevam za delovno mesto ustreza ali ne, potem je tak test povsem legitimen in zakonit; če pa bi delodajalec imel neposreden vpogled v sam test ali pa bi v testu zahteval od kandidata podatke, ki se ne nanašajo na delovno mesto, bi tak test lahko pomenil poseg v zasebnost kandidata za določeno delovno mesto (Šetinc-Tekavc, Martina, mag., Delovno razmerje in zasebnost delavca, PP, št. 26/2003, str. 10). V
  17. odst.
  18. čl. ZVOP-1 je sicer določeno, da kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Vendar pa je potrebno upoštevati dejstvo, da je kljub spremenjenemu izhodišču delovnopravne zakonodaje (obligacijska narava delovnega razmerja), delavec še vedno šibkejša stranka in kot takšen v precej slabšem pogajalskem položaju kot delodajalec. Glede na razmere na trgu delovne sile ima delodajalec (skoraj) vedno možnost najti drugega delavca, ne da bi to njegovo dejavnost posebej pretreslo, izguba zaposlitve ali njeno neuspešno iskanje pa delavca prizadene enako ali pa še bolj kot (potencialni) posegi v njegovo zasebnost, zato je pogosto pripravljen trpeti različne posege vanjo (Šetinc-Tekavc, Martina, mag., Delovno razmerje in zasebnost delavca, PP, št. 26/2003, str. 10). Podatek o spolnem življenju posameznika sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke v skladu z
  19. tč.
  20. čl. ZVOP-1, za obdelavo katerih je zakon v
  21. čl. navedel še dodatne, strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjeni, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna. Tako se občutljivi podatki v skladu z navedenim členom lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
  22. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
  23. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
  24. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
  25. točke tega člena;
  26. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
  27. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
  28. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
  29. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
  30. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Osebna privolitev posameznika je v skladu s
  31. tč.
  32. čl. ZVOP-1 prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu. V primeru osebne privolitev posameznika mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so v skladu z načelom sorazmernosti, opredeljenim v
  33. členu ZVOP-1, primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je namen psihološkega testiranja kandidatov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, če je izveden v skladu s standardi za pedagoško in psihološko testiranja in kodeksom poklicne etike poklicnih psihologov Slovenije, v neposredni zvezi z namenom sklenitve pogodbe o zaposlitvi (preverjanju značajskih lastnosti kandidata potrebnih za določeno delovno mesto), ter s pravicami in obveznostmi, ki bodo izhajale iz pogodbe o zaposlitvi in je torej vnaprej določen. Za izvedbo samega psihološkega testiranja po oceni Pooblaščenca v ZVOP-1 (na podlagi osebne privolitve posameznika) in ZDR obstaja tudi zadostna pravna podlaga. Vendar pa je potrebno upoštevati dejstvo, da je kandidat v razmerju šibkejša stranka, ki lahko pravno formalno sicer odkloni privolitev, dejansko in v praksi pa se ta pravica praktično ne izvršuje, ker je verjetno, da bi bila odklonitev posameznih vprašanj v škodo kandidatu, zato je še toliko bolj pomembno, da so tovrstna testiranja izvedena zakonito in v skladu s pravili in standardi stroke. Vendarle pa bi Pooblaščenec v zaključku želel poudariti, da je mnenje izdelal zgolj na podlagi podatkov, posredovanih v vašem elektronskem sporočilu in da za vsebino presoje in ustreznosti vprašalnikov Pooblaščenec ni strokovno usposobljen niti pristojen, saj gre v obravnavanem primeru za področje, za presojo katerega je pristojna sama (medicinska) stroka. Vendar pa Pooblaščenec v okviru svojih pristojnosti ocenjuje, da so bili v psihološkem testu od kandidata zahtevani in pridobljeni podatki, ki nimajo zveze z opravljanjem delovnega mesta komercialista, zaradi česar bo Pooblaščenec uvedel na _____________________ inšpekcijski nadzor z vidika varstva osebnih podatkov v okviru ZVOP-1, ter tako dobil natančen vpogled v način dela, zbirke podatkov, obliko in vsebino podatkov posredovanih delodajalcem in njihovo zavarovanje. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.