Sporočanje informacij detektivu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.03.2021 Številka: 07121-1/2021/489 Kategorije:Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
- 2021 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali lahko detektivu (pooblaščenemu s strani delodajalca) sporočite informacije o tem, kaj je poškodovani delavec povedal ob sprejemu na triaži. Delavec naj bi se poškodoval na delovnem mestu v času kolektivnega dopusta in je obiskal vašo kirurško urgenco. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Mnenje se omejuje le na področje varstva osebnih podatkov, torej na pristojnost IP, ki je začrtana z določbami
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Bolnišnica kot pravna oseba ali zaposleni v bolnišnici v svojem imenu ne smeta detektivu razkriti informacij o delavcu – pacientu, ki bi izhajale iz zbirk osebnih podatkov bolnišnice (npr. zdravstvena dokumentacija, bolnišnični informacijski sistem, videonadzorni posnetki), iz drugih zbirk osebnih podatkov, katerih uporabnik je bolnišnica (npr. sistem kartice zdravstvenega zavarovanja, zbirke eZdravja), ali ki bi izhajali iz avtomatizirane obdelave osebnih podatkov. Za razkritje informacij o osebno zaznanih dejstvih o delavcu – pacientu, ki ne izhajajo iz zgoraj navedenih virov, IP ni pristojen. Zato vam predlagamo, da se glede tega dela problematike obrnete na Ministrstvo za notranje zadeve ali na Detektivsko zbornico RS. O b r a z l o ž i t e v: Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v
- členu določa, da lahko detektiv pridobiva informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, in tudi od drugih oseb, ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz javno dostopnih virov. Po mnenju IP se poudarjeni del določbe nanaša na fizične osebe – posameznike (na primer na zaposlenega v bolnišnici in ne na bolnišnico kot javni zdravstveni zavod) ter na informacije, ki izvirajo iz osebnih zaznav tega posameznika, na primer tudi to, kaj je določena oseba povedala. To posledično pomeni, da posameznik, ki detektivu prostovoljno sporoči informacije: te informacije daje v svojem imenu in ne sme teh informacij neposredno ali posredno (npr. prek sodelavcev) črpati iz zbirk osebnih podatkov bolnišnice ali iz zbirk osebnih podatkov, katerih uporabnik je bolnišnica, prav tako pa podatki ne smejo izvirati iz avtomatizirane obdelave podatkov. Razlogi za zgornje stališče so: določba ne govori o upravljavcih kot virih podatkov in ne govori o zbirkah podatkov, do katerih bi detektiv imel dostop, in tudi ne govori oziroma ne ločuje med pravnimi in fizičnimi osebami, pač pa govori le o »osebah«, torej lahko sklepamo, da ima v mislih le fizične osebe – posameznike, ki nekaj vedo o določeni osebi; izraz »prostovoljnost« se navezuje na fizične osebe – posameznike, ker imajo le te lahko lastno voljo; določba govori o informacijah, ki so več kot osebni podatki (to so podatki, ki jih nekdo sporoči z neko dodano vrednostjo ali z osebno interpretacijo); posameznik (v tem primeru zaposleni v bolnišnici) ni upravljavec bolnišničnih zbirk osebnih podatkov; če bi določba urejala splošno pravno podlago za dostop do osebnih podatkov iz zbirk upravljavcev, bi to pomenilo, da ima detektiv pravico dostopa do katerihkoli osebnih podatkov pri kateremkoli upravljavcu, kar ne more biti namen zakonodajalca. Iz obstoječe določbe torej očitno ne izhaja, da bi imel detektiv splošen dostop do zbirk osebnih podatkov pri različnih upravljavcih; samostojno pravico do pridobivanja osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov ima detektiv le v
- členu ZDD-1, kjer je ta pravna podlaga pogojna in omejena ter se ne nanaša na zbirke podatkov, ki jih vodijo izvajalci zdravstvene dejavnosti. V zvezi s podobno tematiko je IP že izdal nekaj mnenj, ki so dostopna na spletni strani IP, na primer mnenja št. 0712-57/2007/2, št. 0712-308/2010 in št. 0712-1/2015/
- Nekatera mnenja se sicer nanašajo na stari ZDD, kar pa v konkretnem primeru ne vpliva na zgornje stališče IP. Prvi odstavek
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov področje določa, da »se ta uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke«. Ker gre torej pri razkrivanju informacij o osebno zaznanih dejstvih, ki nimajo podlage v zbirkah ali avtomatizirani obdelavi (
- točka mnenja) za področje izven pristojnosti IP, vam lahko pojasnila o dopustnosti razkritja informacij nudijo pri MNZ, ki je matično ministrstvo za področje detektivske dejavnosti in verjetno tudi pri Detektivski zbornici RS, ki je krovno stanovsko združenje s tega področja. Zgornji organi bodo lahko tudi presodili, ali ZDD-1 morebiti omogoča, da lahko posameznik razkriva tudi informacije, s katerimi se seznani v okviru svojega dela kot zaposleni pri določeni organizaciji in ki jih je dolžan varovati tudi kot poklicno skrivnost (očitne in neposredne podlage za to namreč načeloma ni videti). Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026