Sporočanje o testiranju na virus COVID-19 vodstvu šole + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.06.2021 Številka: 07121-1/2021/1121 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Šolstvo Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede sporočanja delodajalcu o testiranju na virus COVID-
- Navedli ste, da ste zaposleni na šoli, kjer se posamezniki tedensko testirate na virus COVID-19 v lastni režiji. Vodstvo šole od vas zahteva, da podatke o testiranju in rezultatu testiranja pošiljate pomočnici ravnateljice. Zanima vas, ali je taka praksa pošiljanja osebnih podatkov pravno sporna. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Glede na
- člen Odredbe o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, mora oseba, ki dela v osnovni šoli, sporočiti negativen izvid testiranja predstojniku vzgojno-izobraževalnega zavoda oziroma osebi, ki jo on pooblasti. Dejstvo, da se oseba testira v lastni režiji, na obveznost sporočanja ne vpliva. Vsak upravljavec mora za zakonito obdelavo osebnih podatkov imeti ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju, Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 4
(15)opredeljuje kot podatke o zdravstvenem stanju. Slednji se na podlagi člena 9
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov uvrščajo med t.i. »posebno vrsto osebnih podatkov«, katerih obdelava je prepovedana, če ni podana katera od izjem, ki so navedene v točkah (a) do (j) člena 9
(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Za obdelavo podatkov v delovnih razmerjih je pomemben predvsem 48. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE), ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Kateri osebni podatki so tisti, ki jih delodajalec lahko obdeluje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, je potrebno presojati od primera do primera. Na delodajalcu je, da utemelji, zakaj potrebuje določen osebni podatek delavca zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem. Skladno s tretjim odstavkom 48. člena ZDR-1, se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Delodajalec podatke, kot jih navajate, načeloma ne potrebuje, razen če to od njega zahtevajo področni predpisi kot npr. odredbe glede obveznih testiranj za zaposlene v določenih dejavnostih. Tudi v takšnem primeru pa morajo biti osebni podatki, ki jih delodajalec obdeluje, skladno z načelom najmanjšega obsega podatkov iz točke (
- c)člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ustrezni in relevantni za takšen namen. Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 11/21, 64/21 in 81/21), ki trenutno velja do 22. junija 2021, določa izvajanje posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki delajo v vrtcih in osnovnih šolah, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, domovih za učence, dijaških in študentskih domovih, organizacijah za izobraževanje odraslih, srednjih in višjih strokovnih šolah ter v visokošolskih zavodih. Odredba v 2. členu določa, da se morajo te osebe udeležiti testiranja na virus SARS-CoV-2 v okviru posebnega presejalnega programa za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. V 4. členu Odredbe je določeno, katerim osebam in kdaj se ni treba testirati, in sicer osebam, ki predložijo dokazila o negativnem rezultatu testiranja s PCR testom ali s hitrim antigenskim testom; imajo dokazilo o cepljenju proti COVID-19; imajo dokazilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od šest mesecev, ali imajo potrdilo zdravnika, da je prebolel COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev; ali so se v obdobju največ do osem mesecev od dneva pozitivnega rezultata testa PCR oziroma od začetka simptomov cepile z enim odmerkom cepiva. Odredba v 5. členu nadalje določa, da oseba, sporoči negativen izvid testiranja predstojniku vzgojno-izobraževalnega zavoda oziroma osebi, ki jo on pooblasti. V 6. členu je zapisana obveznost testiranja enkrat tedensko. Glede na Odredbo so osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, dolžne pooblaščeni osebi (v konkretnem primeru pomočnici ravnateljice) praviloma sporočiti zgolj to, da so bile na predpisanem testiranju in da je bil izvid negativen. Zaposleni delavec je torej dolžan sporočiti zgolj negativen rezultat testiranja. Če se delavec ni testiral pri izvajalcu, ki opravlja testiranje za določeno ustanovo, lahko pooblaščena oseba od delavca zahteva tudi podatek, pri katerem izvajalcu se je delavec testiral in pri izvajalcu preveri, ali je bilo za delavca testiranje dejansko izvedeno. V evidenci lahko za namene izpolnjevanja zgoraj navedene odredbe za posameznega delavca vodi le izjavo delavca o negativnem testu, datum negativnega testa ter podatek o tem, kje je bil test opravljen. V primeru, da se delavcu iz razlogov, navedenih v 4. členu Odredbe, ni treba testirati, mora pooblaščeni osebi sporočiti, iz katerega razloga se mu ni treba testirati ter mu omogočiti vpogled v dokazilo, ki potrjuje njegovo izjavo. V tem primeru se za namene izpolnjevanja Odredbe v evidenci za posameznega delavca vodi le izjava delavca o tem, da izpolnjuje pogoje iz 4. člena Odredbe ter do kdaj jih izpolnjuje in uradni zaznamek o vpogledu v dokazilo (npr. potrdilo št. … ali potrdilo z dne …), ne pa tudi razlog za to (v evidenco se torej ne vpiše, da je npr. prebolel okužbo oz. da se je cepil). V vsakem primeru morajo biti zaposlenim pri zbiranju podatkov na voljo ustrezne informacije o obdelavi njihovih osebnih podatkov, kot to določa člen 13 Splošne uredbe o varstvu podatkov, npr. komu se podatki pošiljajo, za kakšen konkretni namen, na kateri podlagi, kakšen je rok hrambe, kdo je upravljavec, kakšne pravice ima posameznik v zvezi z njegovimi podatki, ali je zagotovitev podatkov obvezna ipd. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/. V zvezi s testiranjem zaposlenih v šolstvu na virus SARS-COV-2 si lahko preberete tudi mnenje, št. 07121-1/2021/958 z dne 20. 5. 2021. Prav tako so vsa ključna področja, ki jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/. Tu lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026