Sporočilo o vročanju z javnim naznanilom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.11.2022 Številka: 07120-1/2022/424 Kategorije: --> Kategorije: Upravni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem nam pojasnjujete, da po uradni dolžnosti vodite postopke prenehanja dovoljenj za stalno prebivanje tujcev v RS. V konkretnem postopku, ki ga vodite, ugotavljate, da tujec v RS nima naslova za vročanje, saj nima prijavljenega stalnega niti začasnega prebivališča, niti vam ni znan tujčev naslov v tujini. V zvezi s tem navajate tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa vročanje z javnim naznanilom, kadar organu naslov stranke ni znan ter se ob tem sprašujete; kaj lahko zapišete v sporočilu o vročanju z javnim naznanilom poleg osebnega imena tujca, da bo tujec lahko vedel, da je sporočilo o vročanju z javnim naznanilom namenjeno prav njemu in ne komu drugemu z enakim osebnim imenom glede na to, da s podatki o naslovu za vročanje oziroma drugem stalnem ali začasnem prebivališču ne razpolagate. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
- Za vsako obdelavo osebnih podatkov (že z samim zbiranjem kot tudi z morebitno objavo) mora vsak upravljavec poskrbeti za ustrezno in zakonito pravno podlago ter obenem poskrbeti, da bo obdeloval izključno le toliko podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave.
- IP v okviru neobvezujočega mnenja ne sme, niti ne more namesto upravljavca presojati in določati, kateri podatki so potrebni, sorazmerni in nujni, da se jih v skladu s konkretnimi nameni upravljavca obdeluje, saj je odgovornost za zakonito obdelavo osebnih podatkov; torej tudi za določitev obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, upoštevajoč konkretne okoliščine in namene obdelave, izključno obveznost upravljavca, ki za zakonito obdelavo osebnih podatkov tudi odgovarja. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Ob tem posebej poudarjamo, da IP ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih upravnih organov, zato o tem tudi ne more in niti ne sme izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13, z dne
- 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (
- odstavek
- člena Ustave RS za upravne organe,
- člen Ustave RS za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (
- člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi. V zvezi z vašim vprašanjem tako poudarjamo, da ne more namesto drugih upravnih organov presojati in namesto njih odločati, kako in na kakšen način naj konkretni upravni organ v konkretni upravni zadevi zagotovi, da bo stranka (v vašem izpostavljenem primeru tujec) lahko vedel, da je sporočilo o vročanju namenjeno prav njemu in ne komu drugemu z enakim osebnim imenom, glede na dejstvo, da organ z informacijami o naslovu za vročanje oziroma drugim stalnim ali začasnim prebivališčem o stranki ne razpolaga. Vsekakor mora za vsako obdelavo osebnih podatkov (že z samim zbiranjem kot tudi z morebitno objavo) vsak upravljavec poskrbeti za ustrezno in zakonito pravno podlago (te so navedene v
- členu Splošne uredbe) ter obenem poskrbeti, da bo obdeloval izključno le toliko podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave. Načelo najmanjšega obsega podatkov tako določa, da morajo biti (pod pogojem, da obstaja pravna podlaga) osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Kot navajate že sami, Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP) v členih 83 do 96.a določa načine vročanja, kjer prvi odstavek
- člena izrecno določa, da se »praviloma« vroča na naslovu »stanovanja« ali delovnega mesta in podobnih krajev, pri čemer pa drugi odstavek poudarja načelno veljavo vročitve, kjerkoli se naslovnik dejansko nahaja. Pri tem pa poudarjamo, da je v
- členu ZUP določen namen vročanja, ki je tak, da se z vročitvijo zasleduje dejstvo, da je naslovnik seznanjen z dokumentom, ki se vroča. Skladno s tem namenom tako tretji odstavek
- člena določa, da se dokumenti vročajo ali v fizični ali v elektronski obliki, kjer 86.a člen podrobneje predpisuje, da se, skladno s predvidenim postopkom iz istega člena, vročitev lahko opravi tudi na registriran elektronski naslov (glej 25, 27, 27.a, 27.b člene ZPPreb-1[1]) ali v drug (varen ali navaden) elektronski predal. Izbira načina ali odreditev načina vročitve pa je izključna pristojnost organa. Dodatno je tudi v drugem odstavku člena 96.a. zapisano, kot ugotavljate že sami, da »če se ugotovi, da oseba ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, odredi organ, da se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom, ki vsebuje podatke iz tretjega odstavka
- člena tega zakona.« Pri tem pa tretji odstavek
- člena določa, da mora takšno obvestilo vsebovati: • podatke o vzrokih za tako vročanje, • organ, ki je dokument izdal, • številka dokumenta, • datum in vrsta dokumenta • osebno ime oziroma firma naslovnika, • naslov za vročanje oziroma drugo stalno ali začasno prebivališče in • opozorilo, da mora naslovnik dokument prevzeti v 15 dneh ter to, da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave sporočila na oglasni deski organa ter na enotnem državnem portalu e-uprava; • navedba kraja, kje se dokument nahaja. IP pri tem ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne sme, niti ne more namesto upravljavca presojati in določati, kako naj opravlja posamezna procesna dejanja v konkretnem upravnem postopku in s tem na kakšen način in kako naj vroči posamezen upravni akt ter kateri podatki so za to potrebni, sorazmerni in nujni, da se jih v skladu s konkretnimi nameni upravljavca obdeluje, kajti odgovornost za zakonito obdelavo osebnih podatkov; torej tudi za določitev obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, upoštevajoč konkretne okoliščine in namene obdelave, je izključno obveznost upravljavca, ki za zakonito obdelavo osebnih podatkov tudi odgovarja. Kot že pojasnjeno, bi IP lahko sorazmernost določene izbire obsega obdelave osebnih podatkov lahko preveril izključno le v inšpekcijskem nadzoru, kajti tega vprašanja v neobvezujočem mnenju ne more, niti ne sme presojati. Z lepimi pozdravi. Pripravil: Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka [1] Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026