Sprememba šolske zakonodaje - snemanje učencev med poukom - IPRS

(1)Učitelji lahko snemajo učenca/dijaka pri nastopu (ustnem, gibalnem) ali pri pouku uporabljajo ter obdelujejo videoposnetke učenčevih/dijakovih nastopov (ustnih, gibalnih) ali videoposnetkov pouka z namenom pridobitve in nudenja ustrezne povratne informacije za izboljšanje nadaljnjega procesa učenja učenca/dijaka.

(2)Snemanje in uporaba videoposnetkov nastopov (ustnih, gibalnih) ali pouka, kot je navedeno v prvem odstavku tega člena, je dovoljeno v okviru šole in obveznega dela pouka, izven tega je to mogoče le s predhodnim soglasjem učenčevih/dijakovih staršev oziroma zakonitega skrbnika. Pooblaščenca prosite, da pregleda vaš predlog za spremembe in dopolnitve veljavne zakonodaje in poda morebitne pripombe. Informacijski pooblaščenec daje na podlagi 48. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07 in 67/07, v nadaljevanju ZVOP-1) predhodna mnenja ministrstvom, državnemu zboru, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, drugim državnim organom ter nosilcem javnih pooblastil o usklajenosti določb predlogov zakonov ter ostalih predpisov z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo osebne podatke. Ne glede na naše mnenje, ki sledi v nadaljevanju, pričakujemo, da nam bo resorno ministrstvo predlog sprememb zakonov, ki jih omenjate, v mnenje poslalo tudi v fazi medresorskega usklajevanja. Uvodoma želimo poudariti, da pri izpostavljenem vprašanju ne gre za dilemo o tem, ali uporabiti IKT pri pouku ali ne in v kolikšni meri. Gre za vprašanje varstva zasebnosti in osebnih podatkov učencev – za iskanje meje med posegi v zasebnost, ki so pri pouku nujni in potrebni ter tistimi, ki to niso. Pooblaščenec nikoli ni nasprotoval uvajanju IKT v pouk, dokler uporaba sodobnih tehnologij ni vodila do nastanka novih zbirk osebnih podatkov učencev – zbirk, ki jih zakonodaja ne vsebuje in za katere ni bilo najti argumentov, zaradi katerih bi bile nujne in potrebne za izvajanje učnega procesa. Uporaba kamere za zabeleženje npr. učenčevega skoka v višino in prikaz posnetka učencu neposredno po opravljenem skoku (za namen učenja na napakah) ima na zasebnost in varstvo osebnih podatkov učenca/dijaka brez dvoma bistveno manjši vpliv kot pa zbirka posnetkov učenčevih/dijakovih ustnih in gibalnih nastopov, za katero se iz vašega predloga zdi, da je lahko hranjena trajno. Menimo, da je treba kot izhodišče vzeti vodilo, da je izobraževanje (učenje) pravica otroka – dolžnost učiteljev v tem procesu je, da spoštujejo njegovo telesno in duševno integriteto. Zato opredeljevanje snemanja kot široko zastavljene »pravice učitelja« , kot bi lahko razumeli iz vašega predloga, ni primerno. Vse boljše (cenejše, enostavnejše, hitrejše…) tehnološke možnosti niso brez posledic za naše življenje. Danes smo dolžni ravno zaradi njih biti bolj skrbni pri presoji o tem, kdaj je dopustno fotografiranje/snemanje otrok in kaj je s takšnimi posnetki dopustno storiti. V mnenju se omejujemo zgolj na fotografiranje/snemanje za potrebe učnega procesa. Vsi ostali primeri fotografiranja/snemanja morajo biti pogojeni z vnaprejšnjim in informiranim soglasjem staršev oziroma skrbnikov. Žal moramo pripomniti, da o zasebnosti in varstvu osebnih podatkov učencev/dijakov z vami (še) nismo govorili, čeprav bi bilo to potrebno, še posebej glede na nekatera naša opažanja o visokem porastu uporabe videonadzora v šolah, ki ni vedno skladen z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Na tem mestu želimo tudi pokazati na nekatere primere dobre prakse iz tujine, na izdajo kodeksov oziroma smernic o fotografiranju/snemanju otrok v šolah . Ne gre skratka za vprašanje, ki bi ga lahko jemali zlahka in urejali z zakonom zgolj zaradi zagotovitve formalnega (zakonskega) temelja za obdelavo osebnih podatkov otrok. Nenazadnje je na področju zbirk, ki se vodijo po zakonih s področja šolstva zaenkrat zasebnost učencev/dijakov spoštovana. Lep primer je zbirka podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev , za katero velja, da so vanjo lahko vključeni le podatki o učencih, za katere so starši oziroma skrbniki podali soglasje. Zakonodajalec je namreč ocenil, da za izvajanje pouka ta zbirka ni ključnega pomena. Tudi pri fotografiranju/snemanju otrok za potrebe učnega procesa je treba najprej ugotoviti, kdaj je to resnično potrebno in ga je mogoče izvesti na način, da ne poseže pretirano v otrokovo zasebno sfero. V naslednjem koraku je treba ugotoviti, kdaj za namene učnega procesa ne zadošča fotografija/posnetek, ki se izbrišeta ob koncu učne ure in je fotografije/posnetke treba hraniti v zbirki, ter koliko časa je takšna zbirka potrebna. Pri tem je treba imeti pred očmi načelo sorazmernosti – kar pomeni, da bomo IKT, ki posega v zasebnost otrok uporabili le v meri, ki je resnično potrebna za dosego cilja – boljšega, hitrejšega učenja (torej le v delu, ki je v korist otroka). Na prvi pogled za zasebnost otrok najbolj invazivne so ravno situacije pri športni vzgoji (športna oprema, ki jo nosijo otroci, razkriva več telesa, kot sicer oblačila pri ostalih učnih predmetih, tudi situacije, v katerih so narejeni posnetki, lahko otroka hitreje spravijo v zadrego). Zato je v teh primerih treba še posebej skrbno pretehtati potrebnost zbirke takšnih fotografij/posnetkov za potrebe učnega procesa. Ker gre za vsebinska vprašanja, na katera bodo najboljši odgovor lahko dali učitelji sami, v tem mnenju dajemo le smernice in ne nujno končnega predloga člena. Predlagamo, da nova določila zastavite v smislu: «

(1)Fotoaparat oziroma kamero je kot učni pripomoček za fotografiranje oziroma snemanje otrok pri pouku za namene učnega procesa dopustno uporabiti v situacijah, ko fotografija oziroma posnetek lahko učencu nudita boljšo povratno informacijo o njegovem dosežku in s tem hitrejši napredek pri učenju. Fotografijo oziroma posnetek je treba izbrisati po zaključku učne ure oziroma učne snovi, pri kateri je bil narejen.

(2)S soglasjem staršev sme šola hraniti fotografije oziroma posnetke otroka, narejene v skladu s prvim odstavkom te določbe in jih uporabljati v učnem procesu tega otroka. Po zaključku šolanja otroka šola fotografije oziroma posnetke izroči staršem, če ti tako želijo, sicer jih uniči.« Če boste v nadaljevanju priprave sprememb in dopolnitev predpisov menili, da še potrebujete našo pomoč, se seveda lahko kadarkoli ponovno obrnete na nas. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026