← Slovenija

Pridobivanje podatkov s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti za namen zaračunavanja storitev/sprememba podatka o prebivališču pacienta - IPRS

Pridobivanje podatkov s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti za namen zaračunavanja storitev/sprememba podatka o prebivališču pacienta + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.11.2009 Številka: 0712-465/2009/2 Kategorije:Upravne enote, Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki, Upravne enote Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas prosite za naše mnenje v zvezi s posredovanjem osebnih podatkov. Navajate, da ste kot upravna enota od Splošne bolnišnice Trbovlje prejeli predlog za posredovanje podatkov o naslovih prebivališč oseb po elektronski poti. Naslove prebivališč potrebujejo za izstavljanje računov za opravljene storitve osebam, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja in tistim, ki so storitve dolžni doplačati. V dopisu bolnišnica navaja naslova elektronske pošte dveh uslužbenk bolnišnice, brez varnih elektronskih podpisov, in prosijo, da upoštevate le zahtevke, ki bodo poslani z njunih e-naslovov. Kot pravno podlago posredovanja podatkov navajajo
  5. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakon o zdravstveni dejavnosti. Sprašujete nas:

(1)»ali gre v navedenem primeru (izstavljanje računov) za pridobivanje in posredovanje podatkov v okviru uradnih dejanj pri opravljanju upravnih nalog in je posredovanje osebnih podatkov možno na podlagi
  1. odstavka
  2. člena Uredbe o upravnem poslovanju, torej brez varnega elektronskega podpisa, ali pa mora biti vloga v elektronski obliki varno elektronsko podpisana, kot to določa
  3. člen Uredbe o upravnem poslovanju«;
(2)»ali je pravilna naša ugotovitev, da je pravilna pravna podlaga za posredovanje podatkov bolnišnici
  1. člen Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS št. 65/2000) in ne 79.a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/2006 - UPB, 114/2006 - ZUTPG, 91/07, 76/2008), ki določa pravico pridobivati podatke iz CRP le Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tudi ne Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št. 23/2005 - UPB, 23/2008). Tako Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva kot Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa določata, da se podatki pridobivajo iz Centralnega registra prebivalstva, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve in ne iz Registra stalnega prebivalstva, ki ga vodijo upravne enote, torej upravna enota ni pristojna za posredovanje teh podatkov.« Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke
  3. odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec na vaši dve vprašanji strnjeno odgovarja:
(1)
  1. odstavek
  2. člena Uredbe o upravnem poslovanju dovoljuje, da upravni organ, če ne dvomi, da gre za osebo, za katero se le-ta predstavlja, upošteva zahtevo in posreduje podatke po elektronski poti brez kvalificiranega potrdila. Uredba o vodenju in vzdrževanju CRP pa upravljavcu CRP glede na okoliščine primera nalaga presojo, ali je elektronska pot izvedljiva in smiselna.
(2)Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva daje bolnišnici pravno podlagi za pridobivanje osebnih podatkov zgolj iz Centralnega registra prebivalstva, katerega upravljavec je Ministrstvo za notranje zadeve. Bolnišnica bi torej morala zahtevek nasloviti nanje, saj jim upravna enota zaradi odsotnosti pravne podlage pri tem ne more pomagati. O b r a z l o ž i t e v:
  1. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov 1.1 Uvodno Glede na določbo
  2. odstavka
  3. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor seveda spadajo tako bolnišnice kot upravne enote) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov (npr. zbiranje, urejanje, posredovanje, sporočanje, vpogled, razkrivanje) in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Po naravi stvari sta pri posredovanju osebnih podatkov udeležena dva subjekta - posredovalec in prejemnik osebnih podatkov; oba sta v smislu ZVOP-1 upravljavca osebnih podatkov, zato za vsakega velja določba
  4. odstavka
  5. člena (če oba po sistematiki tega zakona sodita v javni sektor), torej potreba po zakonski podlagi za obdelavo osebnih podatkov. V nadaljevanju vam podajamo pojasnilo o pravnih podlagah, ki izhajajo iz potreb konkretnega primera za bolnišnico in upravno enoto, pri čemer ugotavljamo, da ne obstoji pravna podlaga, po kateri bi bolnišnica zahtevala podatke od upravne enote, temveč zgolj od upravljavca Centralnega registra prebivalstva. 1.2 Splošna bolnišnica - pravna podlaga za pridobivanje podatkov V vašem dopisu pravilno ugotavljate, da pravna podlaga za pridobivanje zahtevanih podatkov od upravne enote ne more biti Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ). Le-ta namreč v
  6. in 79.a členu določa naslednje: "
  7. člen Delodajalci, pravne in fizične osebe, zdravstveni in drugi zavodi ter organizacije oziroma zasebni zdravstveni delavci, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, policija ter drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovanje, so za namene izvajanja postopkov za povračilo škode, dolžni podatke o primerih povzročenih bolezni, poškodb ali smrti zavarovancev brezplačno posredovati Zavodu. Enako dolžnost imajo tudi vse zavarovalnice za primere poškodb zavarovancev v cestnem prometu za udeležence, s katerimi imajo sklenjeno avtomobilsko zavarovanje, ali za primere, ko so jih le-ti povzročili in jim je zavarovalnica izplačala odškodnino. 79.a člen Zavod ima pravico iz centralnega registra prebivalstva brezplačno dobiti naslednje podatke o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja (…)" Očitno je, da je naslovljenec (upravljavec s pravico pridobivanja osebnih podatkov) citiranih dveh določb ZZVZZ Zavod za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in ne posamezni izvajalci zdravstvenih storitev.
  8. in 79.a člen torej ne moreta nuditi pravne podlage za obdelavo (prejemanje) osebnih podatkov s strani splošne bolnišnice. Po drugi strani pa
  9. odstavek
  10. člena Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (v nadaljevanju ZZPPZV) določa, da upravljavci zbirk podatkov (to pa so po
  11. členu tega zakona Inštitut za varovanje zdravja in ostali izvajalci zdravstvene dejavnosti ), pridobivajo osebne podatke praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.
  12. odstavek
  13. člena pa nadalje pojasnjuje, da imajo upravljavci zbirk podatkov pravico iz Centralnega registra prebivalstva (CRP) brezplačno dobiti naslednje podatke: EMŠO, ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, prebivališče in vrste prebivališča, državljanstvo, zakonski stan, šolska izobrazba, EMŠO matere, očeta, zakonca in otrok, datum in podatki o dogodkih, spremembah ali popravkih. Omenjeni
  14. odstavek
  15. člena ZZPPZV torej predstavlja zakonito pravno podlago, ki splošni bolnišnici omogoča pridobivanje osebnih podatkov za namene izvajanja zdravstvene dejavnosti. Vendar Pooblaščenec meni, da mora bolnišnica na tej podlagi zahtevo nasloviti na upravljavca Centralnega registra prebivalstva, t.j. Ministrstvo za notranje zadeve in ne na upravno enoto.
  16. člen Zakona o centralnem registru prebivalstva, ki govori o pretoku podatkov, namreč določa, da upravljavec CRP lahko posreduje podatke iz CRP za vzpostavitev oziroma za vodenje in vzdrževanje registrov in uradnih evidenc državnim organom in drugim uporabnikom, za izvrševanje njihovih, z zakonom določenih nalog. Upravna enota je zgolj uporabnik CRP in ne more posredovati podatkov bolnišnici, ima pa to možnost oz. podlago upravljavec CRP, torej Ministrstvo za notranje zadeve. V zvezi s tem pa
  17. odstavek
  18. člena ZCRP določa, da »uporabniki osebnih podatkov, ki imajo zakonsko podlago za pridobivanje podatkov in uporabniki, ki so pooblaščeni z osebno pisno privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, pa v zakonu oziroma pooblastilu nimajo konkretno opredeljenih podatkov, do katerih so upravičeni, imajo pravico iz CRP dobiti naslednje podatke: ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča.« 1.3 Vprašanje sorazmernosti in potrebnosti Pooblaščenec glede na opisano stanje sodi, da gre za zahtevo za podatke o prebivališčih v dveh različnih primerih. Pooblaščenec meni, da gre lahko le za situacije, ko izvajalec zdravstvene dejavnosti že poseduje osebne podatke posameznika, tudi podatek o stalnem (in morebitnem začasnem) prebivališču, saj ga vodi oziroma lahko vpogleda vsaj v dveh evidencah: osnovni medicinski dokumentaciji in v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja. Potreba po poizvedovanju za podatkom o prebivališču lahko tako nastane le takrat, ko posameznik po odpustu iz zdravstvene oskrbe spremeni prebivališče. To pa lahko stori upoštevaje določila Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/06 in 111/07; ZPPreb) ali zgolj s preselitvijo. Kolikor bo posameznik sam uredil spremembo prebivališča, bo po vnosu v register prebivalstva, podatek razviden tudi iz CRP. V primeru pa, da se bo posameznik le preselil, spremembe prebivališča pa ne bo uredil, tudi iz registra prebivalstva in CRP ne bo mogoče pridobiti točnega podatka. V slednjem primeru lahko splošna bolnica upravno enoto obvesti, da posameznik dejansko ne biva na naslovu, na katerem je prijavljen, upravna enota pa izpelje postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča po
  19. členu ZPPreb. Kolikor bo postopek uspešno zaključen, bo v register prebivalstva vnesen točen podatek o prebivališču posameznika. Ta bo splošni bolnišnici tudi dosegljiv preko CRP. Načelo sorazmernosti, temeljni postulat zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov, nalaga, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. V konkretnem primeru to pomeni, da lahko bolnišnica zahteva in pridobi zgolj tiste podatke, ki jih nujno potrebuje.
  20. člen ZCRP opredeljuje vsebino Centralnega registra prebivalstva; le-ta tako vsebuje množico osebnih podatkov, od EMŠA, kraja rojstva, imena in priimka, državljanstva, prebivališča, do zakonskega stanu, šolske izobrazbe in volilne pravice. Že na prvi pogled je očitno, da bolnišnica skladno z načelom sorazmernosti in načela deljenih pravic obdelave osebnih podatkov v CRP nima pravice pridobiti podatkov, ki jih nujno ne potrebuje.
  21. Način posredovanja osebnih podatkov Uredba o upravnem poslovanju v
  22. členu ureja vprašanje sprejemanja vlog v elektronski obliki in predpisuje obveznost varnega elektronskega podpisovanja in overitev podpisa s kvalificiranim potrdilom za posredovanje osebnih podatkov; ta določba ureja komunikacijo med strankama.
  23. člen Uredbe, ki ga tudi sami navajate, pa ureja način pridobivanja podatkov s strani organov in prav tako (v
  24. odstavku) predvideva varno elektronsko podpisano vlogo ter podpis overjen s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Vendar pa isti odstavek v nadaljevanju določa možnost pošiljanja zahteve in sporočanja podatkov »na drug način«, če je nedvomno razvidno, da je zahtevo poslala pooblaščena oseba. To po mnenju Pooblaščenca omogoča polje presoje (upravnega) organa, da v primeru, ko ne dvomi, da gre za osebo, za katero se le-ta predstavlja, upošteva zahtevo in posreduje podatke po elektronski poti brez kvalificiranega potrdila. Strožja ureditev vprašanja elektronskega posredovanja osebnih podatkov je zajeta tudi v Uredbi o vodenju in vzdrževanju centralnega registra prebivalstva ter postopku za pridobivanje in posredovanje podatkov.
  25. odstavek
  26. člena navedene Uredbe namreč določa: »Kadar je to izvedljivo in smiselno, lahko uporabnik pošlje zahtevek v obliki elektronskega sporočila. Na zahtevek lahko upravljavec CRP odgovori v elektronski ali pisni obliki, osebne podatke pa sme posredovati samo pod pogoji, določenimi z zakonom.« Sistem elektronskega posredovanja in prejemanja podatkov je bil zasnovan zaradi ekonomičnosti (olajšanja prenosa in znižanja stroškov) ter pospešitve postopka prenosa podatkov predvsem v situacijah, kadar gre za prenos ogromnih količin podatkov in pogosto frekvenco teh prenosov. Kot že navedeno, pa upravljavec CRP glede na okoliščine konkretnega primera presodi, ali je posredovanje osebnih podatkov po elektronski poti izvedljivo in smiselno.
  27. Zaključek Pooblaščenec glede na vse navedeno na vaši dve vprašanji strnjeno odgovarja:
(1)
  1. odstavek
  2. člena Uredbe o upravnem poslovanju dovoljuje, da upravni organ, če ne dvomi, da gre za osebo, za katero se le-ta predstavlja, upošteva zahtevo in posreduje podatke po elektronski poti brez kvalificiranega potrdila. Uredba o vodenju in vzdrževanju CRP pa nalaga upravljavcu CRP presojo, ali je elektronska pot izvedljiva in smiselna.
(2)Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva daje bolnišnici pravno podlagi za pridobivanje osebnih podatkov zgolj iz Centralnega registra prebivalstva, katerega upravljavec je Ministrstvo za notranje zadeve. Bolnišnica bi torej morala zahtevek nasloviti nanje, saj jim upravna enota zaradi odsotnosti pravne podlage pri tem ne more pomagati. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.