Spremembe Zakona o varstvu javnega reda in miru ter evidentiranje prekrškov z beleženjem prekrškov po osebnih okoliščinah - IPRS

Spremembe Zakona o varstvu javnega reda in miru ter evidentiranje prekrškov z beleženjem prekrškov po osebnih okoliščinah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.03.2021 Številka: 07120-1/2021/110 Kategorije:Policijski postopki, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki --> Kategorije: Policijski postopki, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki Informacijski pooblaščenec je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede predloga Zagovornika načela enakosti v zvezi s predlaganimi spremembami Zakona o varnosti javnega reda in miru (EVA 2020-1711/0065). Kot izhaja iz predloga Zagovornika načela enakosti, ta med drugim predlaga, da naj se »vzpostavi sistem evidentiranja prekrškov (po potrebi s sprejetjem ali spremembo drugih predpisov), ki bo omogočal beleženje teh prekrškov po osebnih okoliščinah oseb oziroma skupin oseb, zoper katere je bil prekršek spodbujanja nestrpnosti uperjen«. Navajate, da vam trenutno zakonodaja beleženja, kot ga predlaga Zagovornik načela enakosti, ne omogoča, saj naj bi vsebine evidenc, ki so določene s 123.,
3. in
4. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15-popr., 10/17, 46/19-odl. US in 47/19, v nadaljevanju ZNPPol) tega ne predvidevale. Menite, da bi s predlagano novo obliko beleženja podatkov (ob ustrezni spremembi ZNPPol) prišli v nasprotje z »načelom enake obravnave« iz
5. člena ZNPPol. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) na podlagi
6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
7. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba),
8. točke prvega odstavka
9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) ugotavlja, da zgolj na podlagi prejetih gradiv IP ne more podati stališča o izraženem predlogu Zagovornika načela enakosti, saj iz predlaganih gradiv ni razvidno, kaj točno naj bi se beležilo, kdo naj bi to beležil ali se v zvezi s tem predlaga vzpostavitev nove evidence oškodovancev v prekrških ali pa gre zgolj za analizo obstoječih evidenc in ustrezno pripravo analiz ter statističnih podatkov s strani pristojnih upravljavcev v zvezi z obveznostmi pristojnih prekrškovnih organov po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16 in 21/18, v nadaljevanju ZVarD). Ne navajate, ali štejete Policijo kot prekrškovni organ v smislu zavezanca za poročanje Zagovorniku načela enakosti po
11. členu ZVarD in kako imate urejeno to poročanje. Kolikor lahko razbere IP, gre v opisanem primeru namreč za primere prekrškov po
12. členu veljavnega Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20, v nadaljevanju ZJRM-1). V zvezi s tem IP pojasnjuje, da iz veljavnega
13. člena ZNPPol izhaja, da Policija v evidenci prekrškov vodi med drugim naslednje podatke: poklic in zaposlitev odgovorne osebe pravne osebe in delovno mesto, ki ga zaseda, osebni podatki oškodovancev, odnos med storilcem in oškodovancem ter podatki o prekršku (vrsta, kraj, čas, način storitve, motiv, opis predmetov prekrška, udeleženci, fotografije, avdio in videoposnetki ter posledica), datum pravnomočne odločbe o prekršku ter odrejeni začasni ukrepi. Iz navedenega izhaja, da bi Policija že z analizo evidence prekrškov za primer prekrška po
14. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 07/06 in 31/20, v nadaljevanju ZJRM-1) verjetno lahko pripravila določene statistične podatke o pojavu teh prekrškov glede posameznih skupin oškodovancev, saj se najverjetneje glede na opis prekrška določeni podatki o pripadnosti oškodovancev ali drugih vpletenih določeni narodnostni, rasni, spolni, etnični, verski, politični skupini ali določena spolna usmerjenost nahajajo že v samem prekrškovnem spisu. Policija je namreč pristojna za nadzor ZJRM-1, kar pomeni, da je dolžna voditi tudi evidenco prekrškov v zvezi s tem. IP podrobneje tega ne more komentirati namesto Policije kot upravljavca evidence. IP še ugotavlja, da Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZP-1) v
15. členu predvideva, da morajo prekrškovni organi zaradi zagotavljanja izvrševanja pravnih posledic odločb o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te evidence voditi evidenco o pravnomočnih odločbah o prekrških. Ta evidenca med drugim vsebuje podatke o storilcu prekrška, pravno opredelitev prekrška, številko in datum izdane odločbe o prekršku ter izrečeno sankcijo. Vsak upravljavec lahko v skladu s
16. členom ZVOP-1, ki se v tem delu do drugačne ureditve še uporablja, podatke, ki jih zakonito zbira, obdeluje za statistične namene. To pomeni, da lahko Policija pripravi določene statistične podatke za potrebe Zagovornika načela enakosti verjetno že na podlagi veljavnih predpisov. IP pa kot nadzorni organ za varstvo podatkov ne more podati ocene, ali so to podatki, ki jih potrebuje Zagovornik načela enakosti in ali je ne glede na to potrebno za opisane namene morebitno dodatno zbiranje podatkov. Vsekakor mora zakonodajalca vedno voditi načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba najprej skupaj z Zagovornikom načela enakosti razjasniti, kaj je zakoniti cilj in namen zbiranja podatkov (npr. analiza trendov prekrškov, statistični podatki o vrstah prekrškov, ugotavljanje najbolj ogroženih skupin oškodovancev, pomoč posameznim oškodovancem ipd.) ter nato ugotoviti, katere minimalne podatke je za učinkovito doseganje tega cilja nujno in smiselno treba zbirati. Glede na to je treba opredeliti, kdo bi lahko zbiral te podatke in ali bi zbiranje teh podatkov glede na zasledovane cilje lahko pomenilo pretiran ali celo z Ustavo neskladen poseg v zasebnost ali druge ustavne pravice posameznikov. Vsako zbiranje osebnih podatkov namreč pomeni najmanj poseg v zasebnost posameznikov, zato je treba tudi v tem primeru tehtati, katere osebne podatke bi eventualno bilo treba zbirati glede na zasledovanje cilje in druge ustavne pravice posameznikov, kot jih varuje Ustava RS. IP nima pristojnosti predlagati besedila predpisov, niti v mnenju ne more podajati dokončnih rešitev za probleme, ki jih opisujete. Zato predlagamo, da se glede na navedeno obrnete na Zagovornika načela enakosti in z njim razjasnite, kaj točno naj bi bil cilj zgoraj omenjene predstavljene spremembe, ali je za to nujno potrebno, smiselno in učinkovito zahtevati zbiranje določenih osebnih podatkov, ali obstajajo za to, kakšne druge omejitve ter glede na to ocenite, ali je za navedeno potrebna sprememba veljavne zakonodaje, ali bi morda statistične podatke in analize lahko Policija izdelala oz. jih je dolžna izdelati že na podlagi veljavnih predpisov. V kolikor boste pri tem naleteli na konkretne dileme glede varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, se lahko s konkretnimi vprašanji vedno ponovno obrnete na IP. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Alenka Jerše, univ. dipl. prav. namestnica informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026