← Slovenija

Spremljanje in analiza naročnikov elektronskih novic - IPRS

Spremljanje in analiza naročnikov elektronskih novic + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.12.2007 Številka: 0712-1126/2007/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 19.12.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem sprašujete za mnenje glede spremljanja in analiz odzivov naročnikov elektronskih novic na vsebine v elektronskih sporočilih s pomočjo unikatnih ključev v posameznih povezavah. Gre namreč za konkreten primer kupca, ki v naročenih e-novicah ne želi prejemati povezav z dodanimi unikatnimi ključi, sama programska oprema pa ne omogoča izključitve identifikacije za posamezne naročnike. Kot navajate, so v povezave vgrajeni identifikacijski ključi povsem običajna praksa pri večini spletnih trgovcev po vsej EU in v svetu, ki na tak način spremljajo odzive na sporočila. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
  6. Informacijski pooblaščenec je ob upoštevanju načela namenskosti in načela sorazmernosti mnenja, da gre pri spremljanju in analizi odzivov naročnikov elektronskih novic na vsebine v elektronskih sporočilih s pomočjo unikatnih ključev v posameznih povezavah za obdelavo osebnih podatkov in da mora biti posameznik o tem vnaprej obveščen na celovit in transparenten način, izvajalec neposrednega trženja pa mora glede obdelave tako zbranih osebnih podatkov spoštovati tudi ostale določbe ZVOP-
  8. Izvajalec seveda lahko, ni pa dolžan prilagajati sistema za izvajanje neposrednega trženja z e-novicami zahtevam posameznika pod pogojem, da je posameznik na celovit in transparenten način obveščen o načinu in namenu obdelave osebnih podatkov pri kliku na zgoraj omenjene povezave in pod pogojem, da se lahko prostovoljno odloči, ali bo na te povezave kliknil ali ne. O b r a z l o ž i t e v: I. Opredelitev pojmov Pooblaščenec uvodoma podaja obrazložitev pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju ter podrobneje opredeljuje v vašem primeru relevantne definicije pravnih pojmov. Glede na določbo
  9. odstavka
  10. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Osebna privolitev posameznika je definirana v
  11. točki
  12. člena ZVOP-1 in sicer gre za prostovoljno izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu. Osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Osebna privolitev posameznika je v
  13. točki
  14. člena ZVOP-1 definirana kot prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu. Iz citirane definicije izraza »osebna privolitev posameznika« ter iz načela zakonitosti in poštenosti pri obdelavi osebnih podatkov (
  15. člen ZVOP-1) izhaja, da se osebna privolitev posameznika lahko šteje kot veljavna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov le v primeru, če je bil posameznik pred podajo osebne privolitve jasno seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov ter, če so mu bile pred podajo osebne privolitve s strani upravljavca osebnih podatkov dane informacije, ki jih določa ZVOP-
  16. Naj vam na tem mestu pojasnimo, kdaj sploh štejemo, da gre za osebne podatke posameznika. Osebni podatek je v skladu s
  17. točko
  18. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu z
  19. točko.
  20. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov v skladu s
  21. točko.
  22. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Pri obdelavi osebnih podatkov se ne sme spregledati določb
  23. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Pooblaščenec v konkretnem primeru najprej ugotavlja, da je konkretna gospodarska družba del zasebnega sektorja po
  24. točki
  25. odstavka
  26. člena ZVOP-
  27. Kot takšno zanjo veljajo pravila o obdelavi osebnih podatkov, kot so določena v
  28. členu ZVOP-
  30. odstavek
  31. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. II. Spremljanje in analiza odzivov naročnikov elektronskih novic na vsebine v elektronskih sporočilih s pomočjo unikatnih ključev v posameznih povezavah Področje neposrednega trženja s pomočjo elektronskih komunikacij (in posledično področje neželenih elektronskih sporočil in nenaročene oglasne pošte) v Sloveniji urejajo štirje zakoni, trije specialni (Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o varstvu potrošnikov in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu), ter sistemski zakon (Zakon o varstvu osebnih podatkov): • Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-UPB1), • Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-UPB2), • Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Glede na prepletenost omenjenih zakonov, je Informacijski pooblaščenec skupaj s Tržnim inšpektoratom RS, Agencijo za elektronske komunikacije in pošto ter SI-CERT pripravil skupno besedilo z razlago zakonske ureditve tega področja v Sloveniji. Skupno besedilo lahko najdete na naslovu http://www.arnes.si/spam/zakonodaja.html,. Osnovna načela glede neposrednega trženja, ki so predpisana v naštetih zakonih, bi lahko na hitro povzeli z naslednjimi točkami: • pošiljatelj mora predhodno pridobiti soglasje vsakega naslovnika, • naslovnik ima pravico kadarkoli zavrniti nadaljnjo uporabo svojega elektronskega naslova, • pošiljatelj mora pri obdelavi osebnih podatkov upoštevati Zakon o varstvu osebnih podatkov. Kljub temu, da je izvajanje neposrednega trženja s pomočjo e-pošte, ki je relevantno v vašem primeru, urejeno predvsem v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS št. 13/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZEKom), morate pri obdelavi osebnih podatkov spoštovati določbe ZVOP-1, ki je sistemski zakon, s katerim se določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Ključno vprašanje pri tem, ali in pod kakšnimi pogoji je dovoljeno spremljanje in analiza odzivov naročnikov elektronskih novic na vsebine v elektronskih sporočilih s pomočjo unikatnih ključev v posameznih povezavah, je, ali in kako je bil posameznik s tem seznanjen, preden vam je s klikom na takšno povezavo zaupal svoje osebne podatke. Kot smo navedli zgoraj, morate pred izvajanjem neposrednega trženja po e-pošti pridobiti predhodno soglasje vsakega prejemnika. Pooblaščenec v konkretnem primeru sicer ni uspel konkretno preveriti, kakšne informacije dajete posamezniku, ko se prijavi na e-novice in kako nato zgleda konkretno besedilo e-novic, zato vam podajamo splošni odgovor oziroma mnenje. Informacijski pooblaščenec je ob upoštevanju načela namenskosti in načela sorazmernosti mnenja, da gre pri spremljanju in analizi odzivov naročnikov elektronskih novic na vsebine v elektronskih sporočilih s pomočjo unikatnih ključev v posameznih povezavah za obdelavo osebnih podatkov in da mora biti posameznik o tem vnaprej obveščen na celovit in transparenten način, izvajalec neposrednega trženja pa mora glede obdelave tako zbranih osebnih podatkov spoštovati tudi ostale določbe ZVOP-
  32. Spremljanje, analiza odzivov in morebitne druge dejavnosti, in bi jih lahko dali pod skupni imenovalec profiliranje posameznika, namreč nedvomno že po naravi stvari predstavlja obdelavo osebnih podatkov. To pomeni, da mora biti posameznik pred klikom na povezavo, ki omogoča enolično identifikacijo posameznika, obveščen, da vam s tem dejanjem sporoča določene podatke o svojem obnašanju, prav tako pa mora biti obveščen o namenu obdelave tako zbranih osebnih podatkov.
  33. člen ZVOP-1 namreč določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.
  34. odstavek
  35. člena ZVOP-1 dalje določa, če se osebni podatki zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo (kar drži tudi v konkretnem primeru), mora upravljavec osebnih podatkov ali njegov zastopnik posamezniku sporočiti naslednje informacije, če z njimi posameznik še ni seznanjen: • podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež), • namen obdelave osebnih podatkov. Pooblaščenec je mnenja, da je glede na posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov v konkretnem primeru potrebno upoštevati tudi določbo
  36. odstavka
  37. člena ZVOP-1, ki določa, da je s ciljem, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika, posamezniku potrebno sporočiti tudi dodatne informacije, zlasti: • informacijo o vrsti zbranih osebnih podatkov, • navedbo uporabnika ali vrste uporabnikov njegovih osebnih podatkov, • informacijo o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. S tem ko posameznik klikne na povezavo, ki praktično pomeni zbiranje dodatnih osebnih podatkov, torej podatkov o obnašanju ali preferencah kupca, ne da bi bil o tovrstni obdelavi osebnih podatkov obveščen, ste namreč kršili določbo
  38. člena ZVOP-1, ki je opredeljena kot prekršek in sankcionirana v
  39. členu ZVOP-
  40. Pooblaščenec ne glede na navedeno opozarja, da ima posameznik še vedno možnost popolnoma prostovoljno se odločiti, ali bo kliknil na določeno povezavo v e-novici ali ne, zato je vprašanje, ali sistem omogoča izključitve identifikacije samo za posamezne naročnike, irelevantno, vendar pa to velja samo v primeru, ko je posameznik na celovit in transparenten način obveščen o tem, da s klikom na določeno povezavo sporoča določene osebne podatke. Informacijski pooblaščenec nima pristojnosti, da bi vam predpisoval konkretno besedilo, s katerim morate posameznika obvestiti o omenjenih dejstvih, kot rečeno pa ga morate obvestiti na celovit in transparenten način; zelo verjetno lahko to storite s primernim besedilom, ki ga vključite na primerno mesto v besedilo vaše e-novice. Pooblaščenec v nadaljevanju opozarja še na pomanjkljivost glede obveščanja obiskovalcev vaših spletnih strani glede varstva osebnih podatkov (t.i. privacy policy). Na vaši spletni strani imate namreč na povezavi »Informacije« med drugim objavljen tudi odstavek o varovanju podatkov, in sicer se glasi: »Vaši podatki so pri nas računalniško obdelani in varovani v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. Kupec soglaša, da mu lahko občasno pošljemo informativni material, ne le podjetja *******, temveč tudi drugih podjetij. Na Vaš elektronski naslov boste prejemali samo obvestila o Vašem naročilu in novostih v ponudbi.« Pooblaščenec opozarja, da je navedeno besedilo nejasno in pomanjkljivo, zlasti glede drugega stavka in tako opredeljenega »soglasja«, saj ni razvidno, ali se nanaša na obiskovalce spletnih strani, na prejemnike e-novic, trženja s pomočjo navadne pošte itd., zato vam svetujemo, da omenjeno besedilo podrobno pregledate in ustrezno dopolnite. Pri tem opozarjamo tudi na določbo
  41. odstavka
  42. člena ZVOP-1, ki določa, da lahko za namene neposrednega trženja upravljavec osebnih podatkov uporablja le naslednje osebne podatke, ki jih je zbral v skladu s
  43. odstavkom ZVOP-1: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Na podlagi osebne privolitve posameznika lahko upravljavec osebnih podatkov obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki je izrecna in praviloma pisna. Skladno z navedenim je primerno in potrebno, da so v spletnih obrazcih, s katerimi se posameznik prijavi na prejemanje e-novic in s tem poda privolitev v izvajanje neposrednega trženja, kot obvezna označena le tista polja, na katera se nanaša zgoraj omenjena določba
  44. odstavka
  45. člena ZVOP-1, torej osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Vse ostale podatke lahko izvajalec neposrednega trženja uporablja le na podlagi osebne privolitve, ki je, kot rečeno zgoraj, prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu. V primeru spletnih obrazcev to pomeni, da je primerno, da so ostala polja za zbiranje osebnih podatkov privzeto nastavljena kot neobvezna. Pooblaščenec v konkretnem primeru ugotavlja, da ja vaš spletni obrazec zasnovan skladno z navedenim. Pooblaščenec še opozarja na dolžnost izvajalcev neposrednega trženja glede obveščanja posameznika. Določba
  46. odstavka
  47. člena zavezuje upravljavca osebnih podatkov, da ob izvajanju neposrednega trženja posameznika obvesti o njegovih pravicah iz
  48. člena zakona. Posameznik ima namreč na podlagi
  49. člena zakona pravico, da kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja (t.i. načelo Opt-out). Izvajalec neposrednega trženja mora posameznika o njegovih pravicah obvestiti ob izvajanju neposrednega trženja, kar v praksi pomeni, da mu mora obvestilo o pravicah posredovati hkrati s ponudbo. Posameznik mora biti ob izvajanju neposrednega trženja torej obveščen, da: • lahko kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način od vas zahteva, da trajno ali začasno prenehate uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja, • da ste dolžni v 15 dneh ustrezno prenehati z uporabo njegovih osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o ga o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti, ter da • stroške vseh dejanj v zvezi z zahtevo posameznika krije upravljavec osebnih podatkov. Priporočamo vam, da si ogledate tudi druga mnenja s področja varstva osebnih podatkov, ki so objavljena na spletni strani http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/, po kateri lahko iščete s pomočjo naprednega iskalnika. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.