← Slovenija

Stanovalec snema z balkona na parkirišča - IPRS

Stanovalec snema z balkona na parkirišča + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.12.2014 Številka: 0712-1/2014/3863 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je, dne
  2. 2014, prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ima nekdo v stanovanjski enoti na balkonu postavljeno kamero in snema parkirišče. To je stanovanjski blok z
  3. nadstropji. Moti vas, kot tudi ostale stanovalce v bloku, ker ni več zasebnosti tudi izven bloka. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  4. tč.
  5. odst.
  6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Pooblaščenec pojasnjuje, da v kolikor je obdelava podatkov (snemanje in shranjevanje posnetkov) namenjena zgolj zasebni uporabi, so določila ZVOP-1 izključena. ZVOP-1 se namreč v skladu s
  8. tč.
  9. čl. ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe. Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  10. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer se nanaša tudi na del širše pravice, katere meje so začrtane v
  11. čl. Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.ZVOP-1 v skladu s
  12. čl. določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. V skladu s
  13. tč.
  14. čl. ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Obdelava osebnih podatkov je v skladu s
  15. tč.
  16. čl. ZVOP-1 kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko.
  17. odst.
  18. čl. ZVOP-1 določa, da se ZVOP-1 ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. Vsled tega Pooblaščenec pojasnjuje, da v predmetni zadevi ni pristojen.Okoliščina, ki bi utegnila spremeniti zgoraj navedeno stališče, je objava spornih posnetkov. Sodišče Evropskih skupnosti je dne
  19. 2003 v primeru Lindqvist določilo mejo med pojmom obdelave osebnih podatkov za osebno rabo in obdelavo osebnih podatkov, ki bi v predmetni zadevi sodila v pristojnost Pooblaščenca. Dejalo je: »Dejanje pritožnice, ki je na svoji spletni strani navedla imena in priimke članov društva, katerega članica je bila… pomeni obdelavo osebnih podatkov ter ne pomeni obdelave osebnih podatkov z vidika osebne uporabe…«. To pomeni, da bo šlo za poseg v varstvo osebnih podatkov v predmetni zadevi pod pogojem, da bodo sporni posnetki kjerkoli javno objavljeni oziroma posredovani tretjim.Posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  20. čl. Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, v nadaljevanju: OZ) v pravdnem postopku zahteva preprečitev takšnega dejanja ali odstranitev njegovih posledic. V primeru, da je bila s snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda v smislu kršitve osebnostnih pravic, lahko od povzročitelja skladno z določbami OZ zahteva tudi odškodnino v pravdnem postopku.V primeru slikovnega snemanja lahko pridejo v poštev tudi določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012-UPB2, v nadaljevanju KZ-1). Neupravičeno slikovno snemanje namreč lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po
  21. členu KZ-1, ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba. Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.