← Slovenija

Statistika - IPRS

Statistika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.01.2008 Številka: 0712-1082/2007/2 Kategorije:Statistika in raziskovanje --> Kategorije: Statistika in raziskovanje Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 5.12.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete: Ali se lahko v vlogi za pridobitev podatkov sklicujete na
  2. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov, oz. v katerem primeru lahko Zavod ... (v nadaljevanju Zavod) zavrne posredovanje podatkov, ki jih potrebujete. Navajate, da za potrebe izdelave doktorske disertacije potrebujete podatke o obravnavi otrok v anonimizirani obliki. Potrebujete podatke iz poročil raznih institucij o obravnavanju otroka, ki jih Zavod ... vodi v postopkih usmerjanja. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: V kolikor navedene podatke dejansko potrebujete za izdelavo doktorske disertacije, torej v znanstveno-raziskovalne namene in to tudi ustrezno izkažete, se lahko v vlogi sklicujete na
  6. člen ZVOP-
  7. V kolikor boste svoj zahtevek ustrezno obrazložili in gre hkrati za take osebne podatke, ki jih upravljavec sploh lahko anonimizira, Pooblaščenec meni, da ni razloga, da bi vam Zavod zavrnil posredovanje zahtevanih podatkov. O b r a z l o ž i t e v: 1 Splošno o obdelavi osebnih podatkov Obdelava osebnih podatkov je v ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Temeljno pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov opredeljuje že
  8. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je v Republiki Sloveniji zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja pa je prepovedana. V drugem odstavku istega člena je določeno, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, na podlagi tretjega odstavka, pa se ima vsakdo pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. ZVOP-1, kot sistemski zakon, ki ureja področje varstva osebnih podatkov, je tako le konkretizacija omenjene ustavne določbe, a kljub vsemu predstavlja osnovno pravno podlago za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. Splošno določbo o pravni podlagi za dopustno obdelavo osebnih podatkov predstavlja
  9. člen ZVOP-
  10. Ta določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi Zavod, ZVOP-1 opredeljuje v
  11. členu. Prvi odstavek tega člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, zakon pa lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le ob osebni privolitvi posameznika. Omilitev omenjene stroge določbe sicer pomeni določba četrtega odstavka istega člena, ki določa, da se lahko, ne glede na prvi odstavek tega člena, v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Vendar pa Pooblaščenec pripominja, da morajo biti za izpolnitev dejanskega stanu te določbe kumulativno izpolnjeni prav vsi trije pogoji, torej nujnost osebnih podatkov, izvajanje zakonitih pristojnosti (nalog ali obveznosti) ter neposeganje v upravičen interes posameznika. ZVOP-1 pa v prvem odstavku
  12. člena določa tudi pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor sodite vi. Tako določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali je posameznik v to privolil, v drugem odstavku tega člena pa zakon vendarle dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznikov, v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. 2 Obdelava za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene Obdelava osebnih podatkov za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene predstavlja primer nadaljnje obdelave osebnih podatkov, oziroma tiste obdelave osebnih podatkov, ki po namenu ni enaka primarni obdelavi osebnih podatkov. Obdelava v te namene torej pomeni odstop od
  13. člena ZVOP-1, ki praviloma prepoveduje nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov, ki je v neskladju z nameni, za katere so bili osebni podatki zbrani . Ne glede na zgornje ugotovitve, je v zvezi z vašim vprašanjem potrebno izpostaviti določbe
  14. člena ZVOP-
  15. Ta v prvem odstavku določa, da se ne glede na prvotni namen zbiranja, osebni podatki lahko nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno- raziskovalne namene. Drugi odstavek istega člena določa, da se osebni podatki za namen obdelave iz prejšnjega odstavka posredujejo uporabniku osebnih podatkov v anonimizirani obliki, če zakon ne določa drugače ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni predhodno podal pisne privolitve. Po določbi tretjega odstavka istega člena, se osebni podatki, ki so bili posredovani uporabniku osebnih podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom, ob zaključku obdelave uničijo, če zakon ne določa drugače. Uporabnik osebnih podatkov mora upravljavca osebnih podatkov, ki mu je posredoval osebne podatke, brez odlašanja po njihovem uničenju pisno obvestiti, kdaj in na kakšen način jih je uničil. 3 Sklepno Navkljub dikciji prvega odstavka
  16. člena ZVOP-1, ki določa, da se v znanstveno-raziskovalne namene osebni podatki lahko obdelujejo ne glede na prvotni namen zbiranja, Pooblaščenec meni, da ob upoštevanju
  17. člena ZVOP-1 ter kazenske določbe iz
  18. točke prvega odstavka
  19. člena ZVOP-1, upravljavec osebnih podatkov ne more zavrniti posredovanja takih podatkov, v kolikor je take osebne podatke mogoče anonimizirati in je uporabnik osebnih podatkov jasno dokazal, da jih potrebuje za znanstveno-raziskovalne namene. Povedano pomeni, da lahko upravljavec zavrne posredovanje osebnih podatkov za obdelavo v znanstveno-raziskovalne namene samo, če gre za tako vrsto osebnih podatkov, ki jih ni mogoče anonimizirati (ali če posamezniki, na katere se osebni podatki nanašajo, niso predhodno podali pisne privolitve, da se njihovi osebni podatki lahko obdelujejo brez anonimizacije), poleg tega pa mora uporabnik osebnih podatkov ustrezno dokazati, da jih potrebuje za namene znanstveno-raziskovalne dejavnosti. V kolikor pride do posredovanja osebnih podatkov, mora uporabnik osebnih podatkov strogo zasledovati določbe tretjega in četrtega odstavka
  20. člena ZVOP-1, torej osebne podatke ob zaključku obdelave uničiti in o tem, kdaj ter na kakšen način jih je uničil, brez odlašanja obvestiti upravljavca. V skladu z določbo četrtega odstavka
  21. člena ZVOP-1 je tudi dolžnost uporabnika, da rezultate obdelave iz prvega odstavka objavi v anonimizirani obliki, razen, če zakon določa drugače ali, če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za objavo v neanonimizirani obliki podal pisno privolitev ali če je za takšno obdelavo podano pisno soglasje dedičev umrle osebe. Za kršitev določb drugega, tretjega in četrtega odstavka
  22. člena ZVOP-1, je v
  23. točki
  24. člena istega zakona predvidena globa v razponu med 4.170,00 € in 12.510,00 €. Povsem sklepno ob tem Pooblaščenec še opozarja, da ZVOP-1 ne določa, kakšna obdelava se šteje za obdelavo v znanstveno-raziskovalne namene, zato se je glede zadostne izkazanosti znanstveno-raziskovalnih namenov potrebno opreti na razlago, ki izhaja iz Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/2002 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZRRD). Po ZRRD raziskovalna in razvojna dejavnost obsega temeljno in uporabno raziskovanje ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos znanja. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.