Stik med posvojencem in biološkimi sorodniki po posvojitvi - IPRS

Stik med posvojencem in biološkimi sorodniki po posvojitvi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.04.2021 Številka: 07120-1/2021/153 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo, Pravne podlage, Privolitev --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo, Privolitev, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste že dvakrat prejeli pobudo bioloških sorodnikov (matere in sorojencev) posvojene osebe za vzpostavitev stika s posvojenko. Posvojiteljica soglasja za vzpostavitev stika ni podala in je pojasnila tudi, da posvojenka, ki je sedaj sicer že odrasla, s posvojitvijo ni bila seznanjena. Sprašujete nas za mnenje glede obdelave osebnih podatkov v omenjenem primeru. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
5. točko prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. V konkretnem primeru smo bili obveščeni, da je svoje mnenje glede tolmačenja zakonodaje podalo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (mnenje št. 1201-69/2021/2 z dne
9. 2021), vendar pa se stališče IP napaja iz usmeritev Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki zagotavlja zelo močno pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in s tem tudi pravico do nadzora nad obdelavo (tudi posredovanjem) svojih osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. V
10. členu Splošne uredbe so tako določene pravne podlage, in sicer: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Drugi odstavek
11. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, s sprem. in dop.; v nadaljevanju DZ) izrecno ureja obdelavo osebnih podatkov v povezavi s posvojitvijo. Določeno je, da po pravnomočnosti odločbe o posvojitvi posvojena oseba nima pravice do seznanitve z osebnimi podatki svojih bioloških staršev, ki se vodijo v matičnem registru in v drugih evidencah osebnih podatkov, prav tako ti nimajo pravice do seznanitve z osebnimi podatki otroka, ki so ga dali v posvojitev. Seznanitev s temi podatki je mogoča le ob pisnem soglasju osebe, na katero se nanašajo. Otrok, ki je dopolnil 15 let, lahko sam poda soglasje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice, v nasprotnem primeru pa njegov zakoniti zastopnik. Soglasje pridobi center za socialno delo na pobudo posvojene osebe ali bioloških staršev. Na podlagi zgornjih določb in podatkov konkretnega primera je mogoče sklepati, da bi lahko posvojenka sama poda soglasje, da se njeni biološki starši seznanijo z njenimi osebnimi podatki, saj je polnoletna. Vendar v konkretnem primeru posvojenka ni bila seznanjena s samim dejstvom posvojitve, zato bi jo bilo o tem treba najprej seznaniti. V tem primeru se torej sprašujemo o mejah uresničevanja pravice otroka, da izve za svoj izvor. Informacijski pooblaščenec meni, da CSD posvojenke ne more vprašati za soglasje, kot mu to nalaga
12. člen DZ, če je predhodno ne seznani z dejstvom posvojitve. DZ je povsem jasen v dikciji, da lahko otrok, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in posledice takšnega ravnanja, sam poda soglasje, torej se sam odloča o tem aspektu svojega zasebnega in družinskega življenja in tega ni mogoče prepustiti njegovim zakonitim zastopnikom. Toliko bolj ima posameznik pravico do nadzora nad obdelavo lastnih osebnih podatkov in urejanjem zasebnega in družinskega življenja, ko postane polnoleten in zakonitih zastopnikov, ki bi presojali o tem namesto njega, zaradi polnoletnosti sploh nima več. Temu argumentu pritrjuje tudi dejstvo, da v kolikor bi moral CSD na pobudo bioloških staršev vprašati za soglasje polnoletno posvojenko ali posvojenca, CSD načeloma ne bi niti vedel, da posvojitelj svojega otroka nikoli ni obvestil o tem, da je bil posvojen. V konkretnem primeru je CSD sicer vzpostavil stik s posvojiteljico, vendar pa je določba drugega odstavka
13. člena DZ jasna, da se za soglasje povpraša otroka, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in posledice podanega soglasja, oziroma polnoletnega posvojenca. Posvojenci, ki so polnoletni, povsem samostojno odločajo o podajanju soglasja. Pri vsem tem ne gre zanemariti niti usmeritve, ki velja na tem področju vsaj zadnjih nekaj let, da se posvojitelje oziroma kandidate za posvojitev spodbuja, da otrokom na njim prilagojen način, postopoma in od začetka posvojitve naprej ubesedijo, da je bil posvojen (Inštitut RS za socialno varstvo, Smernice na področju posvojitev, str. 55). Če te usmeritve posvojitelji ne upoštevajo, posledic seveda ni, a to ne spremeni dejstva, da ima posameznik od
14. oziroma
15. leta naprej samostojno pravico odločanja o posredovanju lastnih osebnih podatkov biološkim staršem (ali obratno, sprožiti postopek za soglasje za pridobivanje osebnih podatkov njegovih bioloških staršev). Takšna ureditev sledi tudi pravici do informacij in dostopa do osebnih podatkov, ki je zajeta v
16. členu Splošne uredbe. Posameznik ima tako skladno s členom 15