Težave pri izvajanju vpogleda v lastne zdravstvene osebne podatke + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.12.2006 Številka: 0712-463/2006/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2006 in
- 2006 prejel vaši e-sporočili. V njih pojasnjujete, da vas Zakon o varstvu osebnih podatkov v petem odstavku
- člena kot zdravnika specialista splošne medicine v enem izmed zdravstvenih domov, spravlja v nevzdržen položaj, ker se pri svojem delu zelo pogosto srečujete z zahtevami pacientov, njihovih odvetnikov in zavarovalnic za posredovanje fotokopij zdravstvene dokumentacije, za kar pa ne morete zaračunavati stroškov odbiranja in fotokopiranja dokumentov. Nesprejemljivo pa se vam zdi, da bi celotno zdravstveno dokumentacijo prepustili pacientu, da naj si jo fotokopira sam, saj bi s tem odprli možnost za (ne)namerno izgubo dokumentacije in ponarejanje njene vsebine. V zvezi z zgornjimi navedbami nas sprašujete, ali je mogoče določbo petega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov razlagati kako drugače, oziroma kaj lahko storite, da vam, kot sami navajate, v prostem času, ne bo potrebno brezplačno opravljati storitev, ki praviloma ne spadajo v delo zdravnika.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
- UvodnoUvodoma navajamo relevantno ureditev v ZVOP-1, ki v petem odstavku
- člena določa, da stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
- člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. Drugi odstavek istega člena določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo po
- in
- točki prvega odstavka
- člena ZVOP-1 najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil.
- točka prvega odstavka
- člena ZVOP-1 določata, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje.Iz
- člena ZVOP-1 izhaja, da kršitev petega odstavka
- člena ZVOP-1 predstavlja prekršek, za katerega je predvidena globa s katero se lahko kaznuje pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek.V prvem odstavku
- člena ZVOP-1 je še določeno, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov.
- Možnost zaračunavanja stroškovČeprav je iz predhodnih odstavkov
- člena ZVOP-1 razvidno, da ima posameznik pravico ne le do vpogleda, temveč tudi do prepisa, kopiranja, potrdila, izpisa, seznama, informacije in pojasnila, je zakonodajalec v petem odstavku
- člena uporabil ožjo dikcijo in kritje stroškov s strani upravljavca osebnih podatkov omejil samo na »zahtevo« in »vpogled«. Zakon v tem odstavku torej ni izrecno navedel vseh drugih vrst seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kar pomeni, da izvajalec zdravstvenih storitev pacientu ne sme zaračunati zgolj vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, čeprav bi pri tem imel določene stroške.Glede določbe petega odstavka
- člena ZVOP-1 (gl. zgoraj) se je potrebno opreti na Ustavo RS, kot neposredno uporabljiv hierarhično najvišji pravni akt, zlasti na tretji odstavek
- člena ustave, ki jamči pravico posameznika do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki). Uresničevanje tudi te ustavne pravice pa je določeno v
- in
- členu ustave. Določilo
- člena ustave določa enakost pred zakonom, zato so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo … ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Iz omenjene določbe izhaja, da morajo biti posamezniku ustavne pravice, med drugim tako tudi pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, zagotovljene ne glede na njegovo gmotno stanje. Pomembna pa je tudi določba
- člena ustave, ki določa da se temeljne človekove pravice in svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave, samo z zakonom pa je mogoče predpisati način njihovega uresničevanja kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave pravic ali svoboščin. Konkretno to pomeni, da ima vsakdo pravico seznaniti se z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Zaradi načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije, pa morajo biti enake pravice in temeljne svoboščine zagotovljene vsakomur in to ne glede na njegove osebne okoliščine, torej tudi ne glede na njegovo gmotno stanje. To pomeni, da je pravica do vpogleda posamezniku podeljena z ustavo, njeno uresničevanje pa ne more in ne sme biti pogojevano z različnimi stroški.Pooblaščenec zato ocenjuje, da je določbo potrebno razumeti tudi analogno oziroma v povezavi z določbo Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS št. 114/2005), ki v
- točki
- člena določa, da so takse oproščeni med drugim tudi dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva. Pooblaščenec zato ocenjuje, da je vsako zaračunavanje cene, ki je višja od tržne cene za fotokopiranje nedopustno. V kolikor torej upravljavec posamezniku ne omogoča brezplačne fotokopije, je ob pomanjkanju eksplicitne zakonske določbe potrebno kot pravno podlago uporabiti neposredno ustavo. Cena posamezne fotokopije zato nikakor ne bi smela preseči tržne cene, kot je uveljavljena na trgu in to ne glede na to, ali upravljavec osebnih podatkov razpolaga z lastnim fotokopirnim strojem ali pa fotokopiranje omogoča s pomočjo fotokopirnice. Omenjeno stališče Pooblaščenca je skladno tudi z določbami Direktive 95/46 ES, ki v
- členu nalaga državam članicam, da stroški v zvezi s seznanitvijo z lastnimi osebnimi podatki ne smejo biti pretirani (iz česar izhaja, da se stroški lahko prevalijo na prosilca, op. Pooblaščenca).Kadar kopije zdravstvene dokumentacije zahtevajo zavarovalnice na podlagi določb
- člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06), jim lahko izvajalec zdravstvenih storitev prav tako zaračuna stroške posredovanja; to izrecno izhaja iz določbe
- člena ZVOP-1 (gl. zgoraj). Enako velja, kadar odvetniki na podlagi
- člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in 24/01) v imenu in na račun svojih strank zahtevajo pridobitev dokumentacije.
- Način zaračunavanja stroškovPriporočljivo je, da izvajalec zdravstvenih storitev pred izvajanjem zaračunavanja stroškov, sprejme cenik, v katerem predvidi tudi način oziroma postopek plačevanja. Potrebno je dodati, da do povrnitve stroškov ni upravičen zaposleni, ki je odbiranje, kopiranje in pošiljanje zdravstvene dokumentacije dejansko opravil, pač pa zgolj javni zdravstveni zavod, ki je upravljavec zbirk osebnih podatkov v smislu ZVOP-
- Morebitno plačilo za delo zaposlenega, ki zaradi posredovanja zdravstvene dokumentacije presega redne delovne obveznosti, je potrebno urediti v okviru notranjih delovnopravnih razmerij, v kolikor to dopuščajo predpisi. Naj na koncu odgovorimo še na vprašanje predaje originalne zdravstvene dokumentacije pacientu. Odgovornost za zdravstveni karton, ki je del zbirke osebnih podatkov, vedno nosi upravljavec, torej zdravstveni zavod ali zdravnik zasebnik. Pacient je upravičen samo do fotokopije. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026