← Slovenija

Testiranje zaposlenih na virus SARS-CoV-2 - IPRS

Testiranje zaposlenih na virus SARS-CoV-2 + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.05.2021 Številka: 07121-1/2021/958 Kategorije:Delovna razmerja, Posebne vrste, Šolstvo, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Delovna razmerja, Posebne vrste, Šolstvo, Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da ste zaposleni kot spremljevalka gibalno oviranega otroka v osnovni šoli. Testiranje na virus SARS-CoV-2 ste zavrnili. Delodajalec ne sme posredovati osebnih podatkov zaposlenega tretjim osebam, takšno posredovanje pa ste delodajalcu tudi pisno prepovedali. Zanima vas, ali je predviden postopek testiranja zaposlenih na virus SARS-CoV-2 in ali je obdelava osebnih podatkov sporna z vidika predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Iz vaših navedb v zaprosilu za mnenje sicer ni mogoče razbrati kakšno posredovanje osebnih podatkov zaposlenega s strani delodajalca ste imeli v mislih, zato uvodoma zgolj na splošno pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od pogojev, ki jih Splošna uredba o varstvu podatkov našteva v členu 6

(1). Za obdelavo podatkov v delovnih razmerjih je relevanten predvsem 48. člen Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in naslednji), ki odloča, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Podatke o zdravstvenem stanju Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 4
(15)sicer opredeljuje kot osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju. Slednji se na podlagi člena 9
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov uvršča med posebno vrsto osebnih podatkov, katerih obdelava je prepovedana, v kolikor ni podana katera od izjem, ki so navedene v točkah (a) do (j) člena 9
(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na podlagi člena 9
(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov je na primer dopustna obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, ki je potrebna: za namene izpolnjevanja obveznosti in izva­janja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (točka b); iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (točka g); za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3 (točka h); obdelava je potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti (točka i); Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 11/21 in 64/21; v nadaljevanju Odredba) v
  1. členu določa, da se morajo osebe, ki delajo v vrtcih in osnovnih šolah, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, domovih za učence, dijaških in študentskih domovih, organizacijah za izobraževanje odraslih, srednjih in višjih strokovnih šolah ter v visokošolskih zavodih, udeležiti testiranja na virus SARS-CoV-2 v okviru posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. V
  2. členu Odredbe je določeno, katerim osebam in kdaj se ni treba testirati, in sicer je določeno, da se ni treba testirati osebam, ki predložijo dokazila o negativnem rezultatu testiranja s PCR testom ali s hitrim antigenskim testo ali dokazila o cepljenju zoper COVID-19, s katerim dokazujejo, da je preteklo od prejema ustrezno število dni ali predložijo dokazilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od šest mesecev, ali potrdilo zdravnika, da je oseba prebolela COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev. Odredba v
  3. členu nadalje določa, da mora oseba iz
  4. člena te Odredbe sporoči negativen izvid testiranja predstojniku vzgojno-izobraževalnega zavoda oziroma osebi, ki jo on pooblasti. Glede na Odredbo so zaposleni v dejavnosti vzgoje in izobraževanja predstojniku vzgojno-izobraževalnega zavoda oziroma osebi, ki jo on pooblasti, dolžni praviloma sporočati zgolj to, da so bili na predpisanem testiranju in da je bil izvid negativen. Delavec je torej dolžan sporočiti zgolj negativen rezultat tedenskega testiranja. V kolikor se delavec ni testiral pri izvajalcu, ki opravlja testiranje za določeno ustanovo, lahko predstojnik ali od njega pooblaščena oseba od delavca zahteva tudi podatek, pri katerem izvajalcu se je delavec testiral in pri izvajalcu preveri, ali je bilo za delavca testiranje dejansko izvedeno. V evidenci lahko za namene izpolnjevanja zgoraj navedene odredbe za posameznega delavca vodi le izjavo delavca o negativnem testu, datum negativnega testa ter podatek o tem, kje je bil test opravljen. V primeru, da se delavcu iz razlogov, navedenih v
  5. členu Odredbe ni potrebno testirati, mora predstojniku oziroma od njega pooblaščeni osebi sporočiti, iz katerega razloga se mu ni treba testirati ter mu omogočiti vpogled v dokazilo, ki potrjuje njegovo izjavo. V tem primeru se za namene izpolnjevanja Odredbe v evidenci za posameznega delavca vodi le izjava delavca o tem, da izpolnjuje pogoje iz
  6. člena Odredbe ter do kdaj jih izpolnjuje in uradni zaznamek o vpogledu v dokazilo (npr. potrdilo št. … ali potrdilo z dne …), ne pa tudi razlog za to (v evidenco se torej ne vpiše, da je npr. prebolevnik oziroma da se je cepil). IP sicer ni dolžan presojati, kaj se šteje kot ustrezno dokazilo, ki izkazuje negativni test, prebolevnost ali cepljenje. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Žiga Veber, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.