Trženje po telefonu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.06.2009 Številka: 0712-287/2009/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne
- 2009, v kateri nas prosite za mnenje glede trženja po telefonu. Pogosto prejemate telefonske klice, v katerem vam akviziterji ponujajo različne storitve ali blago. Menijo, da so upravičeni do telefonskega akviziterstva, ker imate telefonsko številko objavljeno v telefonskem imeniku. Tako vam skoraj vsak telefonski akviziter, ko mu poveste, da vas tovrstni klici motijo, svetuje, da spremenite vašo telefonsko številko pod skrito. Področje telefonskega trženja urejata Zakon o varstvu potrošnikov, za katerega je pristojen Tržni inšpektorat (TIRS), in Zakon o telekomunikacijah, za katerega je pristojna Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (APEK). TIRS nadlegovanemu svetuje, naj nadlegovalca pisno obvesti, da ne želi nadlegovanja. V primeru nadaljevanja kršitev naj bi bili nato pripravljeni ukrepati. APEK ima ob prijavi podoben odgovor kot TIRS, čeprav menite, da pri tem kršijo Zakon o telekomunikacijah, ki v
- členu (neželene komunikacije), jasno določa, da je trženje dovoljeno le s soglasjem naročnika. Pisno obveščanje nadlegovalca je nesmiselno, saj se nadlegovalci predstavijo največ z imenom, telefonske številke preko katerih kličejo, niso objavljene v imeniku ali so celo skrite in v primeru jasne zahteve, naj povedo naziv podjetja, ime odgovorne osebe in naslov, preprosto spustijo telefonsko slušalko. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
- ZVOP-1 dopušča, da podjetja uporabljajo telefonske številke, ki so jih pridobila iz javno dostopnih virov (npr. telefonski imenik), za namene neposrednega trženja po telefonu. Vendar pa ima posameznik pravico od podjetja kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način (npr. po telefonu) zahtevati, da preneha uporabljati njegove osebne podatke za trženje po telefonu. V roku 15 dni mora podjetje s tovrstno aktivnostjo prenehati. V primeru kršitev navedenih določb ZVOP-1 s strani podjetja lahko podate prijavo Informacijskemu pooblaščencu.
- Tako ZEkom kot ZVPot določata, da je prepovedano le telefonsko trženje z uporabo sistemov klicev brez posredovanja človeka, kadar ni predhodno pridobljeno soglasje posameznika. V kolikor pa bi podjetje za neposredno trženje po telefonu uporabljalo sistem klicev brez posredovanja človeka, in pred tem ne bi pridobili vašega soglasja, bi bil zaradi kršitve
- odstavka
- člena ZEKom APEK pristojen ukrepati v skladu s
- točko
- člena ZEKom in podjetju naložiti globo. Hkrati bi lahko podjetje kaznoval tudi TIRS v skladu s
- točko
- člena ZVPot.
- Po ZVPot mora pri telefonskih pogovorih oseba, ki v imenu podjetja vzpostavi telefonski stik, na začetku vsakega razgovora s potrošnikom razkriti firmo in sedež podjetja in jasno povedati, da gre za klic, ki ima komercialni namen. Tako je tudi omogočena izvršitev pravice posameznika, da zahteva od podjetja prenehanje izvajanja neposrednega trženja po telefonu kot jo določa ZVOP-
- O b r a z l o ž i t e v: Pridobivanje osebnih podatkov in njihova uporaba za namene neposrednega trženja, kamor sodijo tudi neposredno trženje po telefonu, je urejena v
- členu ZVOP-
- Tako lahko družbe, ki se ukvarjajo s trženjsko dejavnostjo, kot upravljavke osebnih podatkov uporabljajo osebne podatke posameznikov, ki so jih pridobile iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (neposredno trženje) v skladu z določbami tega poglavja, če drug zakon ne določa drugače. Za namene neposrednega trženja lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja le naslednje osebne podatke, ki jih je zbral v skladu s prej navedeno določbo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo
- člena ZVOP-1, po kateri lahko posameznik kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru podjetje, ki izvaja neposredno trženje po telefonu) trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj upravljavca osebnih podatkov v zvezi z zahtevo krije upravljavec. Glede na navedeno torej ZVOP-1 dopušča, da podjetja uporabljajo telefonske številke, ki so jih pridobila iz javno dostopnih virov (npr. telefonski imenik), za namene neposrednega trženja po telefonu. Vendar pa imate pravico od podjetja kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način (npr. po telefonu) zahtevati, da preneha uporabljati vaše osebne podatke za trženje po telefonu. V roku 15 dni mora podjetje s tovrstno aktivnostjo prenehati. V primeru kršitev navedenih določb ZVOP-1 s strani podjetja lahko podate prijavo Informacijskemu pooblaščencu. Pooblaščenec pa na koncu pojasnjuje še, da je Zakon o Telekomunikacijah prenehal veljati s
- Nadomestil ga je Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZEKom), ki pa ne ureja vseh vrst neposrednega trženja po telefonu. V
- člena ZEKom namreč določa, da je uporaba samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega predhodnega soglasja. Kolikor torej ne gre za trženje po telefonu z uporabo samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev, ne gre za kršitev
- določbe ZEKom. Enako velja glede Zakona o varstvu potrošnikov (Ur. l. RS, št. 20/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVPot), ki v
- odstavku 45.a člena določa, da lahko podjetje uporablja sistem klicev brez posredovanja človeka, faksimile napravo, elektronsko pošto in drugo obliko elektronskega komuniciranja samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno. Oba zakona (tako ZEkom kot ZVPot) torej določata, da je prepovedano le telefonsko trženje z uporabo sistemov klicev brez posredovanja človeka, kadar ni predhodno pridobljeno soglasje posameznika. Kolikor bi podjetje za trženje po telefonu uporabljalo sistem klicev brez posredovanja človeka, bi bil zaradi kršitve
- odstavka
- člena ZEKom APEK pristojen ukrepati v skladu s
- točko
- člena ZEKom in podjetju naložiti globo. Hkrati bi lahko podjetje kaznoval tudi TIRS v skladu s
- točko
- člena ZVPot. Pri tem pa je treba dodati, da ZVPot v
- odstavku 45.a člena določa, da mora oseba pri telefonskih pogovorih oseba, ki v imenu podjetja vzpostavi telefonski stik, na začetku vsakega razgovora s potrošnikom razkriti firmo in sedež podjetja in jasno povedati, da gre za klic, ki ima komercialni namen. Tako je tudi omogočena izvršitev pravice posameznika, da od podjetja zahteva prenehanje izvajanja neposrednega trženja po telefonu. Žal pa ZVPot ne predvideva sankcioniranja s strani TIRS, v kolikor podjetje tega ne stori. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026