← Slovenija

Ugotavljanje rezidentskega statusa posameznika s strani DURS - IPRS

Ugotavljanje rezidentskega statusa posameznika s strani DURS + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.12.2006 Številka: 0712-445/2006/2 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Spoštovani,Prejeli smo vaše vprašanje po elektronski pošti z dne 06.12.
  3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas: Na kakšni pravni podlagi Davčna uprava Republike Slovenije zbira osebne podatke posameznikov preko vprašalnika, s katerim ugotavlja rezidentski status posameznikov (prihod v RS in odhod iz RS), naknadno pa posamezniku pošlje tudi dopis z dodatnimi zahtevami. Po vašem mnenju namreč vprašalnik grobo in neupravičeno posega v različne sfere posameznikovega življenja. ZVOP-1 v prvem odstavku
  7. člena določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor glede na določili
  8. točke
  9. člena ZVOP-1 in
  10. člena Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 17/2005 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZDS-1) kot področnega zakona sodi Davčna uprava Republike Slovenije, obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Področne zakone v smislu prvega odstavka
  11. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavljajo ZDS-1, Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006; v nadaljevanju: ZDavP-2) ter Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 59/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDoh-1-UPB4).Obveznost dajanja podatkov davčnemu organu za pobiranje davkov je za fizične osebe določena v
  12. členu ZDavP-2, ki določa, da morajo fizične osebe na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno izvršbo oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno izvršbo obveznosti pri teh zavezancih za davek. Fizične osebe morajo dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se nanaša.Po določbah ZDoh-1 je davčna obveznost posameznika odvisna od njegovega statusa (rezident/nerezident). Tako je po prvem odstavku
  13. člena ZDoh-1 rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije, to je od svetovnega dohodka. V skladu z drugim odstavkom
  14. člena ZDoh-1 pa je nerezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. Z opredelitvijo statusa so povezane tudi pravice in obveznosti posameznika. Rezidenti Slovenije so torej zavezanci za dohodnino od svetovnega dohodka, upoštevaje določbe mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja - določitev rezidentstva je tako z vidika mednarodnih pogodb zelo pomembna, saj sme po svetovnem dohodku osebo obdavčiti samo ena od držav pogodbenic, in to tista, katere rezident je ta oseba - oddajati morajo letno napoved za odmero dohodnine, so zavezanci za dohodnino po progresivnih stopnjah in lahko uveljavljajo vse olajšave in zmanjšanja davčne osnove, določene za rezidente. Kot že zapisano, je davčna obveznost posameznika odvisna od njegovega rezidentskega oz. nerezidentskega statusa. ZDoh-1 v
  15. členu določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba, da velja za rezidenta Slovenije (uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, običajno prebivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, navzočnost v davčnem letu skupaj več kakor 183 dni). Pogoji, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba, da velja za nerezidenta Slovenije, pa so določeni v
  16. členu navedenega zakona.Posameznik, ki želi formalno urediti svoj rezidentski status (vpis spremembe statusa v davčni register) ali pridobiti mnenje davčnega organa o svojem rezidentskem statusu mora pri pristojnem davčnem uradu vložiti vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa, h kateri priloži izpolnjen vprašalnik »Ugotovitev rezidentskega statusa (odhod iz RS)« ali vprašalnik »Ugotovitev rezidentskega statusa (prihod v RS)«.Vlogo lahko vloži posameznik, pri katerem se okoliščine, ki vplivajo na njegov status rezidenta oz. nerezidenta, pozneje spremenijo (primer posameznik je zaredi kratkega prebivanja v Sloveniji nerezident Slovenije, pa se njegovo prebivanje v Sloveniji podaljša in se njegov status lahko spremeni), posameznik, ki želi pridobiti mnenje davčnega organa o svojem rezidentskem statusu glede na določbe
  17. in
  18. člena ZDoh-1, ali posameznik, ki velja hkrati za rezidenta več držav po določbah notranjih zakonodaj teh držav, zaradi ugotovitve davčnega rezidentstva po določbah mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (t.i. dvojno rezidentstvo).Zavezanec (posameznik) mora torej izpolnjeno vlogo oziroma ustrezni vprašalnik predložiti davčnemu organu – to je pristojnemu davčnemu uradu. K vlogi mora zavezanec priložiti tudi izpolnjen vprašalnik »Ugotovitev rezidentskega statusa (odhod iz RS)« ali vprašalnik »Ugotovitev rezidentskega statusa (prihod v RS)«.V zvezi z vašim vprašanjem ter predhodno zapisanim, Pooblaščenec pojasnjuje, da je pravna podlaga za postopek ugotavljanja rezidentskega statusa, ki ga kot pristojni organ za izvajanje ureja Davčna uprava Republike Slovenije, kot pritožbeni oz. nadzorstveni pa Ministrstvo za finance, ZDavP in ZDoh-1 ter mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.S spoštovanjem.Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.