← Slovenija

Ukrepanje policije na podlagi nezakonito postavljene kamere - IPRS

Ukrepanje policije na podlagi nezakonito postavljene kamere + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.09.2022 Številka: 07121-1/2022/1022 Kategorije: --> Kategorije: Policijski postopki, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše dodatno vprašanje glede izvajanja videonadzora. Prosite za pojasnilo, kako lahko policija na podlagi nezakonito postavljene kamere identificira osebe in ukrepa? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  2. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Policija lahko dostopa do videoposnetkov na podlagi določb Zakona o nalogah in pooblastilih policije in je pristojna za presojo, ali so v konkretnem primeru podani zakonski znaki kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja. V zvezi z ostalimi vprašanji, ki se nanašajo na pooblastila policije oziroma predkazenski postopek, vam predlagamo, da se obrnete na policijo oziroma Ministrstvo za notranje zadeve. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Kot smo že pojasnili v mnenju št. 07121-1/2022/833 z dne
  7. 2022, lahko izvajanje videonadzora v okoliščinah iz
  8. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20, KZ-1) pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, katerega je potrebno podati na pristojni policijski postaji. Prvi odstavek
  9. člena KZ-1 namreč določa, da kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Ali so v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja, IP v okviru svojih pristojnosti ne sme oz. ne more presojati. Glede same pristojnosti policije do dostopa do konkretnih posnetkov v okviru odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj vam predlagamo, da se seznanite z že izdanimi mnenji IP, npr. z mnenjem št. 07121-1/2020/1495 z dne
  10. Mnenja so dostopna s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop. Kot smo poudarili v mnenju, bo policija do videoposnetka upravičena na podlagi zakona. Namreč, skladno s prvim odstavkom
  11. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US) lahko policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Drugi odstavek nadalje določa, da policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. Policija mora varovati tajnost vira prijave oziroma sporočila. IP meni, da navedene določbe predstavljajo ustrezno pravno podlago za pridobitev posnetka s strani policije, ki bi obravnavala določen sum storitve kaznivega dejanja. V zvezi z ostalimi vprašanji, ki se nanašajo na pooblastila policije oziroma predkazenski postopek, vam predlagamo, da se obrnete na policijo oziroma Ministrstvo za notranje zadeve. Lepo pozdravljeni. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.