← Slovenija

Uporaba »babyfona« s kamero za spremljanje osebe s posebnimi potrebami - IPRS

Uporaba »babyfona« s kamero za spremljanje osebe s posebnimi potrebami + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.01.2022 Številka: 07121-1/2021/2649 Kategorije: --> Kategorije: Pravne podlage, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, s katerim se na IP obračate z vprašanjem glede dopustnosti uporabe "babyfona" s kamero z vidika varstva osebnih podatkov. Kot navajate, bi z »babyfonom«, ki ima kamero, v zavodu med spanjem na pobudo skrbnika osebe spremljali polnoletno osebo, ki potrebuje 24-urno oskrbo. Oseba ima pogosto epileptične napade, zaradi slednjega pa obstaja nevarnost zadušitve med spanjem. Osebje zavoda je namreč stanje osebe pred tem preverjalo osebno vsako uro, vendar pa so jo pri tem največkrat zbudili. Ker želite, da bi oseba spala s čim manj motnjami med spanjem ter da bi hkrati osebje zavoda lahko spremljalo njeno varnost, želite uporabljati babyfon, ki ima tudi kamero, saj zgolj preko zvoka ni mogoče z gotovostjo pravočasno zaznati znakov dušenja. Vendar pa je vodstvo zavoda uporabo babyfona s kamero zavrnilo zaradi varstva osebnih podatkov. Glede na navedeno vas zanima, če je resnično kakšen zadržek, da se ne bi smela uporabljati naprava s kamero, glede na to, da se posnetki ne shranjujejo in je namenjena samo za varnost osebe, ki bi se jo spremljalo. Naprava bi bila tudi v pomoč zaposlenim. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov in podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, pač pa lahko izven teh postopkov podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila, ki so podana izključno z vidika varstva osebnih podatkov. Na podobna vprašanja, kot je vaše, je IP v preteklosti že odgovarjal, npr. v mnenju št. 07120-1/2021/207 z dne
  9. 2021 »Videonadzor v bolniških sobah«, ki je objavljeno na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/videonadzor-v-bolni%C5%A1kih-sobah, zato vam predlagamo, da se z njim seznanite. Kot je IP zapisal že v več svojih mnenjih, videonadzor (tudi, ko se posnetki ne shranjujejo, temveč se omogoča zgolj prenos podatkov kot živa slika (»podaljšano oko«), kamor bi bilo možno uvrstiti tudi prenos žive slike z uporabo t.i. »babyfona« s kamero) praviloma predstavlja hujši poseg v zasebnost posameznika, zato morajo biti argumenti za njegovo uvedbo oz. izvajanje skrbno pretehtani, v vsakem primeru pa je treba strogo spoštovati načelo sorazmernosti, ki med drugim zahteva tudi utemeljitev nujnosti posega glede na pričakovane koristi. V primeru izvajanja videonadzora oziroma prenosa žive slike iz prostorov, kot so npr. bolniške sobe ali sobe v zavodih, ki so namenjene počitku ali delu z osebami s posebnimi potrebami, bi bila po mnenju IP priprava ocene učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov za konkretno predvideno obdelavo osebnih podatkov zagotovo ustrezen pristop za preverjanje dopustnosti prenosa žive slike, kot ga opisujete. Za vsako obdelavo osebnih podatkov, kamor sodi tudi videonadzor, mora obstajati zakonita pravna podlaga. V Republiki Sloveniji področje videonadzora na splošno ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe. Na splošno velja, da izvajanje videonadzora iz razloga varovanja zdravja in varnosti ljudi sicer sodi v okvir zakonsko dopustnih razlogov za uvedbo videonadzora po
  10. členu ZVOP-1, ki ureja podlago za videonadzor na delovnem mestu (torej za snemanje zaposlenih). Ker pa gre pri videonadzoru, ki ga navajate, predvsem tudi za videonadzor nad uporabnikom storitev zavoda, je treba v okviru zakonitih pravnih podlag (zlasti člena 6

(1)in 9
(1)Splošne uredbe) upoštevati zlasti zasebnost uporabnikov storitev zavoda, to je oseb s posebnimi potrebami. Ob tem je treba upoštevati, da tovrsten videonadzor zaradi prevladujočega interesa varstva zasebnosti uporabnikov storitev zavoda na splošno praviloma ni dopusten. Tak videonadzor bi bil lahko dopusten zgolj izjemoma, če bi to utemeljevali konkretno izkazani razlogi in posebne okoliščine, med katere bi lahko med drugim uvrstili tudi npr. spremljanje oseb, pri katerih obstaja povečana nevarnost za pogoste epileptične napade ali nevarnost zadušitve med spanjem; nujno snemanje na intenzivni enoti zaradi konkretno izkazanih razlogov ohranjanja življenja in zdravja oseb; hospitalizacija dementnih oseb, pri katerih obstaja povečana nevarnost za poškodbe in je zato stalno spremljanje nujno za njihovo življenje in zdravje; stalno spremljanje oseb, pri katerih obstaja povečana nevarnost za samopoškodovanje ali poškodovanje drugih, ipd. Zgoraj navedeni primeri so navedeni laično in zato ne predstavljajo nabora vseh dopustnih okoliščin za uvedbo videonadzora v konkretnem primeru. Konkretne razloge, ki terjajo ali dopuščajo izvajanje tovrstnega videonadzora, mora strokovno utemeljiti upravljavec, ki je tudi odgovoren za zakonito izvajanje videonadzora. Upravljavec mora pri tehtanju dopustnosti takšnega izvajanja videonadzora najprej ugotoviti in opredeliti namen takega videonadzora in katere pravne dobrine želi z njim varovati pa tudi poseg v informacijsko zasebnost zaposlenih ter bolnikov oz. varovancev, ki ga bi izvajanje takega videonadzora predstavljalo. Nadalje mora ugotoviti ali obstajajo druga sredstva, s katerimi bi lahko zavaroval pravno dobrino in bi v manjši meri ali pa sploh ne posegala v pravico navedenih oseb do zasebnosti in varstva njihovih osebnih podatkov. Na koncu pa mora upravljavec opraviti tudi tehtanje med navedeno pravico in pravnimi dobrinami, ki si v danem primeru stojijo nasproti, tj. med grožnjo za življenje in zdravje pacientov oz. varovancev, ki se nahajajo v nadzorovanih sobah in posegom v njihovo ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in pri tem upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. IP še opozarja, da mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor, izvajalec videonadzora pa bi moral izpolniti tudi zahteve iz
  1. člena ZVOP-1, kar pomeni, da bi moral o izvajanju videonadzora obvezno objaviti ustrezno obvestilo, ki posamezniku omogoča, da se seznani z izvajanjem videonadzora najkasneje takrat, ko se ta nad njim začne izvajati. Obvestilo mora vsebovati točno določene informacije (da se izvaja videonadzor; naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja; telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema ter vse informacije in prvega in drugega odstavka
  2. člena Splošne uredbe). Zagotoviti je treba tudi ustrezno varnost oziroma zavarovanje osebnih podatkov, kot to določa iz člen 32 Splošne uredbe ter
  3. in
  4. člen ZVOP-1, kar pomeni, da mora upravljavec za namene varnosti oziroma zavarovanja osebnih podatkov sprejeti in izvajati ustrezne postopke in ukrepe, ki jih predvidevajo določbe navedenih členov. V vašem opisanem primeru velja opozoriti zlasti na zavarovanje posnetkov in/ali zaslonov oz. prikazovalnikov, na katere se prenaša slika dogajanja, saj mora biti v zvezi s tem zagotovljeno, da bo dostop do posnetkov ali spremljanje žive slike omogočen samo omejenemu krogu za to pooblaščenih oseb, ki takšen dostop potrebujejo zaradi opravljanja svojih delovnih nalog in da bo onemogočen dostop nepooblaščenim osebam (npr. obiskovalcev) do take slike. V primeru prenosa žive slike po brezžičnem omrežju, kot je to običajno pri t.i. »babyfonih«, je treba z ustreznim šifriranjem preprečiti tudi nepooblaščen dostop do slike pri njenem prenosu od kamere do ekrana. Poleg tega pa je treba za zakonito izvajanje videonadzora sprejeti tudi ustrezne dodatne ukrepe za ublažitev tveganj, kot na primer omejen nadzor le v določenem času (v vašem konkretnem primeru npr. samo takrat, ko varovanec spi), možnost izklopa sistema s strani osebja zavoda, ko se na primer izvaja oskrba pacienta, možnost izklopa na zahtevo oskrbovanca, njegovega zastopnika ali obiskovalca (pravica do ugovora), itd. Iz navedenega izhaja, da vaš opisan videonadzor varovanca med spanjem z uporabo t.i. »babyfona«, ki omogoča tudi prenos žive slike, sam po sebi ni prepovedan oziroma nedovoljen, ampak je lahko dopusten, če so zanj izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji. IP ob tem še enkrat opozarja, da je takšno mnenje podano izključno z vidika varstva osebnih podatkov, ne pa tudi npr. z vidika zagotavljanja varnosti varovanca z vidika medicinske stroke. Lep pozdrav, Pripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.