Uporaba fotografij v sodnih postopkih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.02.2011 Številka: 0712-1/2011/155 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2011 prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede uporabe fotografij v pravdnem postopku. Vaš oče je zoper vašo sestro na sodišču sprožil pravdni spor zaradi pravice na nepremičnini. Vaša sestra kot dokazno gradivo na sodišču uporablja slike vaše hčere, ki jih je vaša hči objavila na svojem Facebook profilu. Menite, da je uporaba fotografije brez dovoljenja avtorja sporna. Zanima vas, ali je mogoče prepovedati uporabo teh fotografij oz. kako drugače ukrepati, da vaša sestra te fotografije ne uporablja brez soglasja avtorja in se ne pojavljajo na sodišču oz. drugod. Vaša sestra nima neposrednega dostopa do profila vaše hčere. Profil je zaklenjen, tako da lahko hčerin profil vidijo samo prijatelji, kar pa ona ni, tako da niti ne veste, kako je do teh fotografij prišla. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je z vidika varstva pravic posameznika glede zasebnosti pristojen le za vidik varstva osebnih podatkov v okviru zbirk osebnih podatkov in ne tudi za vse druge vidike pravice do zasebnosti ali zbirke, ki vsebujejo podatke, ki niso osebni podatki. Vsi osebni podatki sami po sebi namreč ne uživajo varstva po ZVOP-1, temveč so tega varstva deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
- člena ZVOP-
- ZVOP-1 namreč v
- členu določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje glede na določilo tretje točke
- člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo šeste točke
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. V konkretnem primeru, ki ga navajate, naj bi bila fotografija vaše hčerke (ki predstavlja njen osebni podatek) objavljena na njenem Facebook profilu, iz vašega dopisa pa ne izhaja, da naj bi vaša sestra fotografijo vaše hčerke pridobila iz kakšne zbirke osebnih podatkov. Zato v tem primeru ne pridejo v poštev določbe ZVOP-1, saj se te, kot že navedeno zgoraj, nanašajo le na morebitne zlorabe osebnih podatkov, ki se nahajajo oz. so namenjeni vključitvi v zbirko. Tako se tudi tisti, ki je fotografijo vključil v volilni letak, ne šteje za upravljavca zbirke osebnih podatkov in tudi zanj ne veljajo tiste določbe ZVOP-1, ki se nanašajo na upravljavca zbirke osebnih podatkov. Posledično Pooblaščenec ni pristojen za ukrepanje v vašem konkretnem primeru. Prav tako pa Pooblaščenec ni pristojen za interpretacijo določil avtorskopravne zakonodaje glede pravic avtorja na fotografiji vaše hčerke. Kljub temu vam Pooblaščenec pojasnjuje, da je treba v konkretnem primeru upoštevati določbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/95 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP), ki ureja pravice avtorja na avtorskem delu (fotografiji). ZASP v
- členu določa, da je avtorska pravica enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). To pomeni, da je avtor tisti, ki lahko izključi vse ostale od uporabe njegovega dela na katerega od načinov, s katerim bi se kršile pravice avtorja. V primeru predložitve avtorskega dela sodišču brez predhodne privolitve avtorja Pooblaščenec ne vidi, kako bi bila lahko kršena katera od avtorskih pravic, navedenih v ZASP. Ne gre namreč za priobčitev javnosti ali distribuiranja primerka oz. reprodukcije avtorskega dela, temveč za predložitev tega dela sodišču kot dokaz. Potencialno bi bila lahko kršena edino pravica do reproduciranja avtorskega dela, vendar pa je treba upoštevati, da ZASP v
- členu dopušča t.i. privatno in drugo lastno reproduciranje. Glede na navedeno določbo je reproduciranje že objavljenega dela prosto, če je izvršeno v največ treh primerkih in če so izpolnjeni pogoji iz drugega ali tretjega odstavka tega člena. Pri tem lahko fizična oseba prosto reproducira delo na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki, ali na katerem koli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, če primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi. Nedvomno gre v primeru reproduciranja fotografije za name predložitve sodišču kot dokaz za takšne vrste reprodukcijo. Pooblaščenec tako ocenjuje, da predložitev avtorskega dela sodišču v dokazne namene ne pomeni kršitve avtorske pravice na tem delu. Hkrati pa Pooblaščenec opozarja tudi na t.i. razpravno načelo, ki je razvidno iz
- člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP). Glede na navedeno načelo so namreč stranke tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, samo če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (tretji odstavek
- člena), vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Prav tako mora vsaka stranka glede na
- člen ZPP navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Posledično torej sodišče izda sodbo na podlagi ugotovitev, ki izhajajo le iz tistih dejstev, ki so jih navedle stranke, oz. iz tistih dokazov, ki so jih predložile stranke. Če torej stranke ne predložijo določenega dokaza, ga sodišče ne sme pridobiti drugače (razen v zgoraj navedenem primeru). Hkrati pa ZPP ne vsebuje posebnih pravil v zvezi z (ne)dopustnostjo dokazov v pravdnem postopku, saj skladno z
- členom ZPP dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Stranke na podlagi
- in
- člena ZPP lahko izvedbo konkretnega dokaza sicer predlagajo, vendar o tem, kateri dokaz se bo izvedel, v vsakem konkretnem primeru posebej odloča sodišče. Glede na navedeno, torej Pooblaščenec meni, da predložitev fotografije vaše hčere s strani vaše sestre sodišču ni v nasprotju z določili ZASP ali ZPP. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026