Uporaba GPS naprave v službenem vozilu - IPRS

Uporaba GPS naprave v službenem vozilu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.10.2014 Številka: 0712-1/2014/3247 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete za mnenje glede uporabe GPS naprave v službenem vozilu, za katerega plačujete boniteto. V zvezi s tem imate dve vprašanji:
3. Glede na to, da plačujete boniteto za uporabo vozila, ali lahko delodajalec zahteva oz. vam vgradi fiksno sledilno napravo? Za zasebne vožnje naj bi samo spremenili kodo in naprava ne beleži poti, ampak samo kilometre.
4. Ali vam lahko omejujejo zasebne kilometre kljub plačevanju bonitete?Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke
6. odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Pooblaščenec je o uporabi GPS naprav v različne namen že izdal večje število mnenj, oktobra 2014 pa bo objavil tudi posebne smernice na to temo (https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/smernice/). Mnenje o uporabi GPS naprav lahko najdete v spletnem iskalniku mnenj, ki se nahaja na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/ (kot iskalni pojem vnesite »GPS«). Zakonodaja z vidika obdelave osebnih podatkov uporabe GPS sledilnih naprav posebej ne ureja (kot npr. ureja videonadzor). Navedeno pomeni, da je treba v prvi vrsti slediti temeljnim načelom varstva osebnih podatkov - presoditi, ali oziroma pod kakšnimi pogoji bi bila uporaba teh naprav sorazmerna ter zakonita in upoštevati ostala načela varstva osebnih podatkov (poštenost, transparentnost, zavarovanje, namenskost, pravice posameznika itd.).Glavna usmeritev, ki jo Pooblaščenec podaja vsem tistim, ki razmišljajo o uvedbi GPS sledilnih naprav je, da izvedejo presojo vplivov na zasebnost po temeljnih načelih varstva osebnih podatkov. Gre za vnaprejšnjo presojo, ali oziroma pod kakšnimi pogoji bi bila uporaba GPS naprav sorazmerna, zakonita, transparentna, varna itd. Zelo pomembno je izhajati iz težav, ki naj bi jih reševali z uvedbo GPS tehnologije, pri čemer moramo realno oceniti, ali bomo s temi podatki dejansko dosegli zasledovane cilje. Zavedati se moramo, da gre za podatke o lokacijah ter datumu in času in da iz teh še ne moremo sklepati, ali je delo na tej lokaciji (npr. dostava pošiljke, obisk potencialnega zavarovanca, izvedeno čiščenje) dejansko bilo opravljeno ali ne. Če je glavni povod za uvedbo GPS tehnologije ugotavljanje oziroma dokazovanje, ali je bilo delo dejansko opravljeno ali ne, potem GPS naprave same po sebi tu ne morejo ponuditi rešitve. Prav tako sama ekonomičnost uporabe GPS naprav ne sme biti edini kriterij, ki narekuje njihovo uporabo.Žal iz podatkov, k ste jih predložili, ni mogoče izvesti testa sorazmernosti, da bi lahko ocenili, ali je uporaba GPS naprave sorazmerna glede na zasledovane cilje in ostale okoliščine v konkretnem primeru. Za ustrezno presojo sorazmernosti morajo biti na voljo predvsem naslednje informacije:· o predvidenem načinu delovanja naprave,· kdo bo obdeloval podatke,· kateri so zasledovani nameni uporabe naprave,· o obsegu zbranih podatkov,· o osebah, katerih podatki bodo obdelovani (ali gre za voznike, prenašalce paketov, oskrbovance v domovih za ostarele, taksiste, otroke, kupce izdelkov ipd.),· o tem, kje bodo naprave nameščene (npr. v vozilih - kakšnih), · o tem, kako (konkretno) naj bi bili s pomočjo uporabe doseženi zasledovani cilji,· o tem, ali obstajajo milejši ukrepi, ki bi omogočili doseganje ciljev,· druge pomembne okoliščine, ki imajo lahko vpliv na oceno sorazmernosti (npr. varovanje posebno vrednega premoženja, predvidene varovalke za zmanjšanje posegov v zasebnost posameznika).Če namreč iz zajetih podatkov ni mogoče natančno ugotoviti, ali je zbiranje podatkov nujno in ali je primerno za dosego zasledovanega cilja, potem testa sorazmernosti ni mogoče ustrezno izvesti. Test sorazmernosti določenega posega namreč obsega presojo treh vidikov tega posega: 1) ali je poseg sploh nujen (potreben); 2) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja; 3) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma načelo proporcionalnosti). Šele če poseg prestane vse tri vidike testa, je ustavno dopusten[1]. Uporaba GPS naprav ne bo sorazmerna:· če sploh ni na voljo dovolj informacij, da bi lahko ocenili sorazmernost (npr. da niso natančno določeni zasledovani cilji, način uporabe naprave, učinkovitost naprave ipd.);· če z zbranimi podatki sploh ne bomo dosegli ciljev;· če ne bo nujna, ker obstajajo milejši ukrepi za dosego istih ciljev;· če sicer nujna in primerna uporaba naprave pomeni prevelik poseg v pravice posameznika.Uporaba sledilnih naprav s strani zaposlenih - bodisi da gre za naprave v vozilih, paketih ali celo na telesih zaposlenih - je sporna predvsem zaradi posega v pravice zaposlenih in možnosti neupravičenega in nesorazmernega sledenja zaposlenim s strani delodajalca, in sicer na podlagi osebnih podatkov o njihovih lokacijah. Takšno sledenje je zato lahko sorazmerno le takrat, »kadar istega namena, zaradi katerega se uvede sledenje, ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi, ki ne posegajo v zasebnost, svobodo gibanja in dostojanstvo delavcev«.Pooblaščenec meni, da sledenje vsem službenim vozilom na splošno, ni sorazmerno in zato tudi ni dopustno. Uporaba GPS sledilne naprave bi lahko bila sorazmerna:· če se sistem sledenja vklopi zgolj ob potrebi, pri bolj tveganih vožnjah ali pri vnaprej določenih službenih poteh, povezanih s posebnimi okoliščinami, ki bi utemeljevale uporabo sistema (npr. prevoz nevarnih snovi, premoženja visoke vrednosti ipd.);· pri vozilih, ki se uporabljajo tudi za zasebne namene, mora imeti zaposleni med zasebnimi vožnjami možnost izklopiti sistem z uporabo posebnega stikala v vozilu, tudi če gre sicer za vožnjo, pri kateri je v skladu z zgornjo alinejo uporaba GPS sorazmerna.Ključno je torej, ali je v vašem primeru uvedba GPS naprave res nujna in potrebna in ali ne obstajajo milejši ukrepi za dosego namenov, za katere naj bi se sploh uporabljala naprava. Najprej je torej treba ugotoviti, kakšen problem naj bi reševali z uporabo GPS naprav in nato še, ali ta problem dejansko rešujemo z GPS napravami in ali problema ni mogoče zadovoljivo rešiti na druge načine.Če je uporaba GPS naprave upravičena, potem je praksa, da se pri uporabi vozila v zasebne namene beleži le število kilometrov, ne pa tudi poti, ustrezna. Kot rečeno nimamo dovolj podatkov, da bi lahko ocenili sorazmernost uporabe GPS v vašem primeru – predvsem ali gre za kakšne pomembne okoliščine, ki bi morale biti upoštevane (kakšni so sploh nameni in razlogi za uporabo GPS naprave, ali gre za dostavno vozilo, ki prevaža premoženje večje vrednosti, ali gre za običajno osebno vozilo itd,), zato vam oziroma vašemu delodajalcu lahko podamo le splošne usmeritve. Priporočamo vam, da se seznanite s smernicami, ki bodo do konca oktobra na naši spletni strani s smernicami.Glede vašega drugega vprašanja, ali vam lahko delodajalec omeji število prevoženih kilometrov v zasebne namene kljub plačevanju bonitete pojasnjujemo, da se to vprašanje ne nanaša na naše pristojnosti in da gre za diskrecijsko odločitev delodajalca, vam pa vseeno priporočamo, da preverite predvsem določbe in pojasnila glede Zakona o dohodnini, kot so npr. dostopne na spletni strani Finančne uprave RS:(http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/dohodek_iz_zaposlitve/bonitete/bonitete_splosno_pojasnilo/). S prijaznimi pozdravi,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka [1] Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/02 dne
10. 2003, Uradni list RS, št. 108/03 in OdlUS XII, 86 O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026