Uporaba identifikacijskih zapestnic + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.10.2022 Številka: 07120-1/2022/351 Kategorije: --> Kategorije: Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Posebne vrste Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da se domovi za starejše - v luči nedavnega incidenta zamenjave identitet dveh pacientov ob prihodu v bolnišnico – soočajo s pritiski zdravstvenih ustanov, da bi morali domovi za starejše svoje stanovalce opremiti z identifikacijskimi zapestnicami pred napotitvijo v zdravstvene ustanove. Nekateri predlogi gredo celo v smeri, da bi stanovalci zapestnice nosili tudi v domovih za starejše in ne samo ob napotitvi v zdravstveno ustanovo. Sami tem predlogom nasprotujete, saj ste prepričani, da je treba varovati starejše kot eno najranljivejših skupin pred posegi v njihovo dostojanstvo in zasebnost. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Obdelava osebnih podatkov v opisane namene bi morala biti izjemno premišljena, predvsem pa bi morala temeljiti na ustrezni pravni podlagi in upoštevati načela varstva osebnih podatkov (posebej načelo sorazmernosti in iskanje najmilejšega sredstva za dosego namena). V kolikor bi prišlo do obdelave posebnih vrst osebnih podatkov (in IP meni, da najverjetneje bi prišlo do obdelave takšnih vrst osebnih podatkov), bi bila obvezna izvedba ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov. Obrazložitev Uvodoma pojasnjujemo, da je obdelava osebnih podatkov dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. Na splošno pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa 6. člen Splošne uredbe, obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, med katere sodijo tudi osebni podatki v zvezi z zdravjem (med drugim tudi časi in lokacije obiskovanja zdravstvenih ustanov), pa določa 9. člen Splošne uredbe. V zvezi z obdelavo osebnih podatkov po 6. členu Splošne uredbe naj navedemo, da je obdelava zakonita, če temelji na kateri od pravnih podlag iz prvega odstavka navedenega člena, torej na primer če je podana privolitev posameznika, če je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, za izpolnitev zakonske obveznosti upravljavca, za zaščito življenjskih interesov posameznika, zaradi javnega interesa ali zakonitih interesov upravljavca (vse pod določenimi strogimi pogoji). Kar pa se tiče obdelave posebnih vrst osebnih podatkov po 9. členu Splošne uredbe, pa je treba upoštevati, da je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov načeloma prepovedana (prvi odstavek 9. člena), le izjemoma pa je dovoljena skladno s katerim od točk iz drugega odstavka 9. člena. Primeroma navajamo nekatere od možnih pravnih podlag: (
- a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1; (
- b)obdelava je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; (
- c)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve; (
- g)obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; (
- h)obdelava je potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3. Posebej pa moramo poudariti tudi načela varstva osebnih podatkov, posebej načelo najmanjšega obsega podatkov (t.i. načelo sorazmernosti) iz točke (
- b)prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Nujnost predlagane obdelave mora biti torej v ospredju razmišljanja vsakega upravljavca osebnih podatkov, pri čemer se upošteva tudi, ali je isti namen mogoče doseči tudi z milejšimi (za zasebnost manj invazivnimi) sredstvi. Pravno podlago mora razčistiti in jo biti sposoben dokazati upravljavec osebnih podatkov, torej po eni strani dom starejših občanov, po drugi strani pa tudi zdravstvena ustanova, saj bi v scenariju, ki ga opisujete, prišlo do skupne uporabe osebnih podatkov, morda tudi do t.i. skupnega upravljanja v smislu 26. člena Splošne uredbe. Kadar gre za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov in še to na množični ravni, je obvezna izvedba t.i. ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov po 35. členu Splošne uredbe in obvezno predhodno posvetovanje z Informacijskim pooblaščencem. V zvezi s tem vas v tej fazi napotujemo na napotke Informacijskega pooblaščenca, objavljene na spletni strani https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/ocena-u%C4%8Dinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/. IP v zvezi z vašim vprašanjem torej odgovarja, da bi morala biti obdelava osebnih podatkov v opisane namene izjemno premišljena, predvsem pa bi morala temeljiti na ustrezni pravni podlagi in upoštevati načela varstva osebnih podatkov (posebej načelo sorazmernosti in iskanje najmilejšega sredstva za dosego namena). V kolikor bi prišlo do obdelave posebnih vrst osebnih podatkov (in IP meni, da najverjetneje bi prišlo do obdelave takšnih vrst osebnih podatkov), bi bila obvezna izvedba ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov. IP se pridružuje vaši oceni, da so starostniki posebej ranljiva skupina posameznikov in namen varstva osebnih podatkov je nuditi ustrezno varstvo zasebnosti in dostojanstva posebej najranljivejšim in posebnim skupinam. Glede na to, da je vaše vprašanje postavljeno na načelni ravni (glede na pobude, ki se pojavljajo) in IP razume, da se opisana obdelava osebnih podatkov z zapestnicami še ne načrtuje, je tudi naše mnenje zastavljeno na načelni ravni. Konkretnih obdelav IP ne more presojati v mnenju, če pa bi bila izvedena obvezna ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov in sprožen postopek predhodnega posvetovanja, pa bi IP izdal ustrezno (bolj konkretizirano) mnenje. Za konec naj še omenimo, da se je pred časom v domovih za starejše občane pojavil trend nudenja t.i. sledilnih zapestnic (z GPS lokatorjem) za dementne varovance, o čemer je IP izdal posebne smernice, ki so dostopne prek naslednje povezave: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/GPS_smernice_net_.pdf (gl. str. 16 in naslednje). Iz omenjenih smernic boste razbrali način interpretacije zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov ob pojavu tovrstnih oblik "nadzora" nad starejšimi občani, ki so obenem ranljivi ter potrebni posebne zaščite. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026