Uporaba lovskih kamer v lovišču + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.05.2021 Številka: 07121-1/2021/939 Kategorije:Društva, Pravne podlage, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Društva, Video in avdio nadzor, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis z dne
- 2021, v katerem sprašujete: 1.) Ali, oziroma kje in kdaj je dovoljeno uporabljati lovske kamere. Ali mora vsak lovec pridobiti dovoljenje od svoje lovske družine, ali lahko postavi kamero brez le tega? Je dovolj samo privolitev lastnika zemljišča? 2.) Ali se lahko uporablja tako imenovana nočna optika oziroma pripomoček, s katerim se v nočnem času (v temi) lovec pomaga v kombinaciji s strelnim daljnogledom pri lovu. 3.) Ali se lahko uporabljajo premične preže? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Uvodoma pojasnjujemo, da je IP na podlagi
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, s sperm., v nadaljevanju ZInfP) in drugih predpisov, ki urejajo področje varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbe, s katerimi je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter za opravljanje inšpekcijskega nadzora ter drugih nalog, ki jih določajo predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Vaše
- in
- vprašanje se ne nanaša na varstvo osebnih podatkov ali na dostop do informacij javnega značaja, zaradi česar vam odgovorov na ti dve vprašanji ne moremo podati in vam svetujemo, da se z njimi obrnete na Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, ki je pristojno za področje gozdarstva in lovstva. Dodatno še pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, zaradi česar vam v nadaljevanju posredujemo zgolj splošna pojasnila v zvezi z vašim
- vprašanjem, ki se nanaša na uporabo lovskih kamer in katere so podana izključno z vidika predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. IP v zvezi z izvajanjem videonadzora v loviščih, kamor lahko sodi tudi snemanje z avtomatskimi snemalnimi kamerami, stoji na stališču, da je videonadzor v gozdovih oz. v lovišču dopusten le izjemoma, in sicer v primeru, ko je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov upravljavca osebnih podatkov (izvajalca videonadzora) in nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki (posnetki) nanašajo. Videonadzor oz. snemanje z avtomatskimi snemalnimi kamerami mora biti usmerjen na točno določen in omejen prostor, izvajalec videonadzora oz. lastnik avtomatske snemalne kamere pa mora izpolniti tudi zahteve iz tretjega odstavka
- člena ZVOP-1, kar pomeni, da mora o izvajanju videonadzora obvezno objaviti obvestilo, ki mora vsebovati
(1)informacije, da se izvaja videonadzor oz. fotografiranje,
(2)naziv osebe, ki izvaja videonadzor ter
(3)telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki. Poleg tega mora izvajalec videonadzora videonadzorni sistem ali pa vsaj posnetke zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb, posamezniku, na katerega se osebni podatki (posnetki) nanašajo, pa mora zagotoviti še informacije, ki jih določa prvi in drugi odstavke 13. člena Splošne uredbe. V kolikor se snemanje izvaja na zemljišču, ki ni v lasti izvajalca videonadzora, bi moral izvajalec po mnenju IP o tem obvezno obvestiti tudi lastnika zemljišča in pridobiti njegovo soglasje. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, kamor lahko uvrščamo tudi videonadzor in snemanje z avtomatskimi snemalnimi kamerami, so določene v 6. členu Splošne uredbe, po katerem se obdelava osebnih podatkov šteje za zakonito, le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od pogojev, ki so določeni v prvem odstavku tega člena. Glede na to, da v Republiki Sloveniji niti v ZVOP-1 niti v katerem koli drugem zakonu ni urejeno izvajanje videonadzora v prosti naravi, bi se ob izpolnitvi zgoraj navedenih pogojev, kot pravna podlaga za izvajane videonadzora oz. snemanja z avtomatskimi snemalnimi kamerami v gozdovih lahko štela določba (
- f)točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, po kateri se obdelava osebnih podatkov lahko šteje za zakonito v primeru, da je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Snemanje živali v gozdu ali v prosti naravi bi bilo z vidika predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov lahko zakonito tudi v primeru, ko posamezniki na posnetkih ne bi bili določljivi oz. jih na noben način ne bi bilo mogoče prepoznati. To je mogoče zagotoviti npr. s tem, da se za namene, kot so npr. spremljanje številčnosti posameznih vrst divjadi uporabi kamera, ki zazna samo toploto živega bitja, ne omogoča pa prepoznave oziroma določljivosti posameznika - fizične osebe, ali pa s tem, da kamera posnetke shrani v tako nizki ločljivosti, da posnetih oseb ni mogoče prepoznati. Več informacij v zvezi z videonadzorom in snemanjem z avtomatskimi snemalnimi kamerami si lahko preberete na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ oziroma si poiščete odgovore v že izdanih mnenjih IP s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop, z izborom ustreznih kategorij (npr. »video in avdio nadzor«) in vpisom ključnih besed. IP na koncu še dodaja, da je Lovska zveza Slovenije (LZS) v septembru 2014 vsem svojim članicam - lovskim družinam, poslala e-okrožnico z usmeritvami o tem, kako urediti izvajanje snemanja oziroma spremljanja divjadi v lovišču. Usmeritve upravljavkam lovišč v zvezi z uporabo avtomatskih snemalnih kamer so bile ob sodelovanju z IP pripravljene z namenom, da se poenoti način izvajanja videonadzora v loviščih in zagotovi pravilnost izvajanja tovrstnih aktivnosti, članek o tem pa si lahko preberete v reviji Lovec št. 10/2014. Lep pozdrav, Pripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026