Uporaba naprave Birdwatch + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.07.2012 Številka: 0712-1/2012/1982 Kategorije:Občine --> Kategorije: Občine Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste izrazili nestrinjanje z izdanim mnenjem Pooblaščenca št. 0712-1/2012/1938 z dne 6.6.
- menite namreč, da je uporaba naprave Birdwatch za ugotavljanje kršitev vožnje v rdečo luč dopustna in je v svojem bistvu enakega pomena in namena kot ugotavljanje kršitev CPP s stacionarnim radarjem. Naprava namreč zgolj fotografira in ne gre za videonadzor. Sporočilu ste pripeli mnenje doc.dr. Mirka Pečariča v katerem ta poudarja, da pri uporabi naprave ne gre za izvajanje konstantnega videonadzora, pač pa za fotografiranje izključno tistih voznikov, ki so vozili čez rdečo luč. Nadalje doc.dr. Pečarič v svojem mnenju pojasnjuje, da je ZPrCP v prehodnih določbah razveljavil
- člen ZVCP, ki je med pooblastili občinskega redarstva določal tudi, da »opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo«. Po ZPrCP (
- člen) pa občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja na občinskih cestah izvajajo nadzor nad določbami ZPrCP, med katerimi so tudi
- člen (najvišje dovoljene hitrosti),
- člen (najvišje dovoljene hitrosti posebnih vrst vozil) in
- člen (svetlobni prometni znaki). Po drugem odstavku
- člena ZPrCP občinski redarji izvajajo nadzor nad
- in
- členom tega zakona (najvišje dovoljene hitrosti in najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil) izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice ustaviti voznika. Po tretjem odstavku
- člena ZPrCP pa občinski redarji pri opravljanju nalog iz prvega odstavka izvajajo ukrepe, določene s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi, ki urejajo promet v skladu z zakonom. Doc. dr. Pečarič v mnenju pravi, da iz Poročevalca DZ RS k predlogu zakona EPA 1248-V z dne 1.9.2010 izhaja, da si je Vlada RS prekoračitev hitrosti razlagala tudi s pomočjo naprav za ugotavljanje vožnje v rdečo luč, saj sama vožnja v takem primeru per se pomeni tudi prekoračitev hitrosti, ki bi morala pri rdeči luči biti enaka 0 km/h. Vlada RS naj bi imela kot predlagateljica zakona tudi s takratnim predlogom
- člena ZPrCP v mislih prvenstveno pomen luči, kar izhaja iz obrazložitve predloga – ne pa da bi ga vezala zgolj na fizično in neposredno ugotavljanje kršitev s strani redarjev. Tako doc. dr. Pečarič menim, da je kljub nekoliko neredni artikulaciji členov v ZPrCP jasno, da zakonodajalec med samodejne merilne naprave umešča tudi naprave, ki nadzirajo kršitev rdeče luči. Navaja tudi primere uporabe naprave iz tujine, ki da so bile razlog za takratno spremembo ZVCP-1E. Kot sklepno utemeljuje dopustnost namestitve naprave za nadzor vožnje v rdečo luč iz naslednjih razlogov: - zakon že za manjše kršitve (glede na višino glob) določa izključno namestitev samodejne naprave, - zakonodajalec neposredno povezuje napravo za nadzor vožnje v rdečo luč s prekoračitvijo hitrosti, - slikovno dokumentiranje vozila in ne voznika s strani redarjev je dovoljeno tudi sedaj pri nepravilnem parkiranju, ki je milejši prekršek kot rdeča luč, - tuje ureditve besedno zvezo »samodejna merilna naprava za nadzor prometa« uporabljajo kot skupen naziv za rdečo luč, železniški prehod ali za merjenje hitrosti, - ukrep je z vidika sorazmernosti ustreznejši od zakonsko določenih za ugotavljanje kršitev hitrosti, - kršitev rdeče luči je sama po sebi tako nevarna, da opravičuje poseg v zasebnost neposrednega kršitelja, če sploh gre za poseg v njegovo zasebnost. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Urejanje pooblastil represivnih organov Na področju varstva osebnih podatkov pri vprašanjih o dopustnosti posegov v informacijsko zasebnost vselej izhajamo najprej iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin1 (v nadaljevanju: EKČP), Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/99 in nadaljnji), Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov2 in ZVOP-
- Pri vprašanju o dopustnosti ravnanja redarstva je namreč eden od ključnih elementov ta, da gre za t.i. represivni organ. Represivni organi pa so v demokratičnih družbah omejeni z ustavnimi in zakonskimi določili, ki jih ne le usmerjajo, temveč predvsem omejujejo v njihovem izvajanju oblastnih nalog. Zaradi svojega položaja se morajo represivni organi zavedati pomena temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, še posebej pravic do osebne svobode, zasebnosti, svobode gibanja, mišljenja … Predvsem pa represivni organi ne smejo omejevati posameznikovih pravic, dokler ne obstaja določena stopnja verjetnosti, da je posameznik prekršil zakonsko zapoved. Tudi takrat pa lahko ravnajo le v skladu s pooblastili, ki jim jih je podelil zakonodajalec. Po
- členu EKČP ima vsakdo pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen, če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala, ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. Poseg oblasti v zasebno življenje posameznikov (tudi v varstvo osebnih podatkov kot enega od vidikov pravice posameznika do zasebnosti) je upravičen le, če je nujen v demokratični družbi in vnaprej določen z zakonom. Če povzamemo, je državni oblasti prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno. Tudi izrecna dovoljenja (pristojnosti državnih represivnih organov) je treba tolmačiti ozko. Vsako drugačno razumevanje izvajanja oblastnih pristojnosti bi predstavljalo grožnjo temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam in bi zamajalo že po naravi stvari krhko ravnovesje med svobodo posameznika in pooblastili državnih represivnih organov. Pristojnosti občinskega redarstva po ZPrCP Pri napravi, ki samodejno fotografira vožnjo v rdečo luč, res ne gre za klasičen videonadzor, kot ga opredeljuje in regulira ZVOP-
- Naprava namreč ne snema dogajanja, temveč fotografira zadnji del vozila, ki prevozi rdečo signalno luč na semaforju. Gre torej za avtomatizirano beleženje podatkov za prekrškovni postopek. Takšno avtomatizirano beleženje podatkov (fotografij vozil, s katerimi je bil domnevno storjen prekršek) s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa je v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/2010; v nadaljevanju ZPrCP) občinskemu redarstvu dovoljeno le za nadzor nad
- (prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti) in
- (prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil) členom ZPrCP (drugi odstavek
- člena ZPrCP). Citirana določba je povsem jasna in ne dopušča širokih interpretacij, kar pomeni, da je v vseh ostalih primerih prekrškov, ki jih po
- členu ZPrCP nadzirajo občinski redarji, uporaba naprav za samodejno fotografiranje, snemanje ipd. prepovedana. Občinsko redarstvo je po
- členu ZPrCP pooblaščeno za nadzor nad enaintridesetimi prekrški
- Lahkotno razmišljanje o prosti uporabi tehničnih sredstev za pomoč pri izvajanju pristojnosti, ob dejstvu, da so globe za prekrške v tem primeru prihodek občine, lahko pripelje v situacijo, ko skrb občine ne bo več varnost v prometu, ampak bo »varnost v prometu« le pretveza za vselej prisotno grožnjo posameznikom z izrekom globe; pa naj gre za prečkanje ceste izven prehoda za pešce, hojo po cesti, ustavljanje in parkiranje na površinah, ki temu niso namenjene ipd. Pooblaščenec je prepričan, da se je treba pred morebitnim spreminjanjem zakonodaje in uvajanjem novih tehničnih pomagal za izvajanje pristojnosti represivnih organov vprašati, ali je takšno izvajanje pristojnosti, takšen poseg v svobodo posameznikov – z latentno grožnjo, da bo dokumentiran vsak še tako majhen spodrsljaj – resnično nujen v demokratični družbi. Ni dvoma, da je samodejno beleženje domnevnih kršitev, ki od redarjev ne terja prisotnosti »na terenu« zanje bolj udobno. Prav tako ni dvoma, da je za občino takšen način nadzora nad domnevnimi kršitvami enostavnejši in finančno bolj učinkovit. Pa je tudi potreben? Je stopnja ogrožanja javne varnosti z ravnanji posameznikov resnično dosegla mejo, pri kateri ne zadošča klasično ugotavljanje kršitev in je vpeljava tehničnih sredstev potrebna in upravičena? Opredelitev Pooblaščenca do nekaterih argumentov v posredovanem mnenju Do vprašanja dopustnosti uporabe naprave za samodejno beleženje podatkov o vozilih, s katerimi je bila prevožena rdeča luč, se je Pooblaščenec že opredelil zgoraj. V nadaljevanju dodajamo še nekaj odgovorov na argumente v predloženem mnenju dr. Pečariča. Prepričani smo, da gre pri prekoračenju najvišje dovoljene hitrosti in vožnjo v rdečo luč za dva različna prekrška in za različna dejanska stana prekrškov. Tako argumentacija, po kateri naj bi šlo pri vožnji v rdečo luč pravzaprav za prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti, ne prepriča. Če bi bilo tako enostavno, poseben prekršek za vožnjo v rdečo luč sploh ne bi bil potreben in ne bi bil predpisan, pač pa bi bil kršitelj kaznovan za prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti. O tem, ali je registrska številka osebni podatek ali ne, se je Pooblaščenec izrekel že velikokrat. Glede na določbo prve točke
- člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, če se jo lahko posredno ali neposredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali veliko časa. Glede na to, da je iz evidence registriranih vozil na podlagi registrske tablice na enostaven, hiter in poceni način mogoče pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku vozila, ni dvoma, da je registrska oznaka osebni podatek – kadar se nanaša na fizično osebo, posameznika. Dejstvo, da podatek o lastniku ali imetniku avtomobila z določeno registrsko oznako ni prosto dostopen komurkoli, ampak je kot varovan osebni podatek dostopen le uporabnikom, ki so za njegovo pridobitev in nadaljnjo uporabo pooblaščeni z zakonom, na kvalifikacijo osebnega podatka ne vpliva. V nasprotnem primeru sploh ne bi mogli govoriti o varovanih osebnih podatkih, saj je smisel varstva osebnih podatkov ravno v omejitvi dostopa, uporabe in drugačne obdelave in omogočanju nadzora nad ravnanjem z osebnimi podatki. Mnenje Pooblaščenca št. 0712-76/2010/2 z dne 22.2.2010, na katerega se sklicuje dr. Pečarič, se je nanašalo na možnost posameznika, da preko spleta vpogleda v lastne osebne podatke. V mnenju je izrecno poudarjeno, da je registrska številka osebni podatek, kadar se nanaša na lastnika ali uporabnika avtomobila, ki je fizična oseba – posameznik. Hkrati pa v mnenju Pooblaščenec kot primerno ocenjuje možnost, po kateri bi se posameznik spletnemu mestu identificiral z vpisom registrske številke avtomobila in številke obvestila o prekršku. Ker se obvestilo o prekršku vroča z osebno vročitvijo, sta podatka o številki obvestila in registrski številki vozila po mnenju Pooblaščenca podatka, ki v dovolj visoki meri zanesljivosti zagotavljata, da bo do podatkov prek spleta resnično dostopal posameznik, na katerega se nanašajo. Argument, da je samodejno dokumentiranje vožnje v rdečo luč dopustno zaradi višine globe, ki da je višja, kot v primerih zakonsko dovoljene uporabe tehničnih sredstev, zaradi v uvodu že pojasnjenega načina določanja pristojnosti represivnih organov ne zdrži. Če bi sledili logiki, da invazivnost posegov v posameznikove pravice in svoboščine narašča z višino zagrožene kazni, bi seveda morali začeti pri avtomatičnem nadzoru dejanj, ki jih zakonodaja določa za kazniva dejanja. Ker sledeč takšnemu razmišljanju lahko pridemo do zaključka, da v vsakem trenutku obstaja tveganje, da se bo zgodilo prepovedano ravnanje, bi torej nazadnje oblast lahko snemala vsak naš korak – tako na ulici kot v pisarni in doma. Namestitev kakršnih koli sistemov za samodejno spremljanje ravnanja posameznikov namreč izhaja iz predpostavke, da smo vsi potencialni storilci. Kot že pojasnjeno zgoraj so represivni organi pri izvajanju pooblastil ozko omejeni le na ravnanja, ki so jim z zakonom izrecno dovoljena. Represivnih organov tako nikakor ne moremo enačiti z novinarji ali mimoidočimi posamezniki, ki bodo posneli fotografijo ceste ali križišča. Naloga novinarjev je, da obveščajo javnost, pri čemer so ravno tako dolžni paziti na pravico posameznikov do zasebnosti. Posamezniki lahko fotografirajo za t.i. lastno oziroma domačo uporabo, posnetek lahko kot prijavitelji v podkrepitev prijave tudi pošljejo policiji, redarju ipd. Redarji kot nosilci oblasti pa se smejo ravnati le v okviru izrecnih zakonskih pooblastil. Glede trditev, da je kršitev rdeče luči sama po sebi tako nevarna, da opravičuje poseg v zasebnost neposrednega kršitelja, Pooblaščenec pripominja, da je stopnja nevarnosti brez dvoma odvisna od velikosti križišča in gostote prometa na njem. Vožnja v rdečo luč nikoli ni dovoljena, ni pa vedno enako nevarna. Občine so različnih velikosti in so različno prometno obremenjene. Skoraj vsaka, še tako majhna občina ima danes vsaj eno semaforizirano križišče. Tiste, ki ga še nimajo, ga bodo najbrž vzpostavile, če/ko bo s samodejnimi napravami dopustno ugotavljati vožnjo v rdečo luč, saj je z vidika glob in enostavnosti prekrškovnih postopkov to oportuno in donosno za občinski proračun. Pooblaščenec ni videl nobene analize, iz katere bi lahko razbral, kako visoko je dejansko ogrožanje prometa ob vožnji v rdečo luč po slovenskih občinah. Tako domnevamo, da je relativno enostavno narediti predvidevanje o številu kršiteljev in posledično o prihodkih občin s tega naslova, analiza o tem, kakšno je dejansko ogrožanje prometa v križiščih srednje velike občine, kot je npr. občina Sevnica, pa je zahtevnejša, morda tudi tržno manj zanimiva in prepričljiva. Sklepno Pooblaščenec na koncu še opozarja, da slovenska zakonodaja ne pozna prekrška »vožnja v rdečo luč«. ZPrCP v
- členu govori o »svetlobnih prometnih znakih«. Po IX. in X. odstavku tega člena se z globo 200 oziroma 300 evrov kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom, ki torej vozi v rdečo luč, ne ustavi (čeprav bi lahko) pri rumeni luči, ne nadaljuje poti brez odlašanja pri zeleni luči, ne zapelje v smeri osvetljene puščice, zapelje v križišče ob hkrati prižgani rdeči in rumeni luči (torej prezgodaj) in ne vozi previdno ob utripajoči rumeni luči. Gre torej za sklop prepovedanih ravnanj zaradi neupoštevanja svetlobnih znakov, ki jih ne moremo poenostaviti s terminom »vožnja v rdečo luč«. Vprašanje je tudi, ali ostala prepovedana ravnanja zaradi neupoštevanja svetlobnih prometnih znakov prometno varnost ogrožajo manj ali bolj in je zgolj tehnično najlažje nadzorovati vožnjo v rdečo luč. Odgovor na to vprašanje je seveda pomemben, ker bi moral po mnenju Pooblaščenca zakonodajalec temeljito premisliti, preden bo odločil o tem, ali je v demokratični družbi res nujno posegati v pravice in svoboščine posameznikov (najprej že z vedenjem, da so konstantno nadzirani) z namestitvijo naprav za samodejno zaznavanje in fotografiranje domnevnih kršiteljev. Predvsem je pomembna presoja o dejanskem ogrožanju javne varnosti s prepovedanimi ravnanji in pa postavitev meje, do katere je avtomatizirano nadziranje posameznikov dopustno. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka_______________________________________________________________1 Dosegljiva prek povezave: http://www.echr.coe.int/NR/rdonlyres/200393FD-EAD3-434F-BD46-41BE147A18E9/0/SVN_CONV.pdf2 Dosegljiva prek povezave: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:1995:281:0031:006:SL:HTML3 Občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja na občinskih cestah izvajajo nadzor nad določbami ZPrCP: –
- člena (varstvo okolja), –
- člena (odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov), –
- člena (izločitev vozila iz prometa), –
- člena (čas trajanja izločitve iz prometa), –
- člena (odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila), –
- člena (območje umirjenega prometa), –
- člena (območje za pešce), –
- člena (varnostni pas), –
- člena (zaščitna čelada), –
- člena (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila), –
- člena (vožnja z vozilom po cesti), –
- člena (vožnja z vozilom na prehodu za pešce), –
- člena (najvišje dovoljene hitrosti), –
- člena (najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil), –
- člena (odpiranje vrat vozila), –
- člena (zapustitev vozila), –
- člena (označitev ustavljenih vozil), –
- člena (ustavitev in parkiranje), –
- člena (parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide), –
- člena (območja kratkotrajnega parkiranja), –
- člena (izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno), –
- člena (pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti), –
- člena (pogoji za opravljanje gospodarske vožnje), –
- člena (udeležba pešcev v cestnem prometu), –
- člena (označitev pešcev), – petega in desetega odstavka
- člena (varstvo otrok), –
- člena, razen nad določbo sedmega in devetega odstavka tega člena (prevoz oseb), –
- člena (jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu), –
- člena (pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu), –
- člena (prometna signalizacija), –
- člena (svetlobni prometni znaki). O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026