← Slovenija

Uporaba osebnih podatkov zbranih iz javno dostopnih virov - IPRS

Uporaba osebnih podatkov zbranih iz javno dostopnih virov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.02.2007 Številka: 0712-170/2007/3 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 14.2.2007.Spraševali ste nas, ali so podjetja, ki svoje izdelke in storitve prodajajo po pošti, upravičena do uporabe podatkov iz telefonskega imenika in drugih podatkovnih baz, iz katerih so razvidni ime, priimek in naslov osebe. Ljudje so namreč ogorčeni in se sprašujejo, od kod podjetjem podatki o njih.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Neposredno trženje je urejeno v
  5. in
  6. členu ZVOP-
  7. Prvi pogoj za dopustnost neposrednega trženja po ZVOP-1 je, da ponudnik osebne podatke posameznikov, ki jih uporablja za namene neposrednega trženja, pridobi bodisi iz javno dostopnih virov, bodisi v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da s tem postane upravljavec zbirke osebnih podatkov in mora spoštovati tudi ostale določbe ZVOP-1, ki se nanašajo na upravljavce zbirk osebnih podatkov, kot so: vpis zbirk osebnih podatkov v register zbirk osebnih podatkov, ki ga vodi Informacijski pooblaščenec (
  8. in
  9. člen ZVOP-1) in priprava kataloga zbirk osebnih podatkov (
  10. člen), zagotovitev pravice do vpogleda v osebne podatke (
  11. člen), zavarovanje zbirk osebnih podatkov (
  12. člen) in druge določbe ZVOP-1.Katere osebne podatke lahko izvajalec neposrednega trženja uporablja, opredeljuje v
  13. odstavku
  14. člena ZVOP-1, in sicer lahko upravljavec osebnih podatkov za namene neposrednega trženja uporablja le naslednje osebne podatke, ki jih je zbral v skladu s
  15. odstavkom
  16. člena: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Na podlagi osebne privolitve posameznika lahko upravljavec osebnih podatkov obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki je izrecna in praviloma pisna.Na tem mestu je potrebno opozoriti, da neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij urejajo še trije specialni zakoni – Zakon o elektronskih komunikacijah ((Ur. l. RS št. 43/04, 86/04-ZVOP-1 in 129/06), Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/2004 – ZVPot-UPB2) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 61/2006 – ZEPT), vendar se vaše vprašanje nanaša predvsem na izvajanje neposrednega trženja prek navadne pošte, zato se Pooblaščenec ne spušča v podrobnejšo razlago izvajanja neposrednega trženja s pomočjo elektronskih komunikacij.Kot je bilo uvodoma poudarjeno, lahko osebne podatke posameznikov izvajalec neposrednega trženja pridobi bodisi iz javno dostopnih virov, bodisi v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Javno dostopen je tisti vir, ki je dostopen vsakomur. Tipični primeri javno dostopnih virov so telefonski imenik, svetovni splet, razne javne evidence ipd. Javno dostopne evidence so tudi tiste, ki so plačljive, a so vendarle dostopne vsakomur (takšne evidence so npr. delniške knjige). Druga možnost pa je, da ponudnik osebne podatke pridobi v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, torej dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, in ne v okviru dejavnosti nekega drugega subjekta ali opravljanja nezakonite dejavnosti. Pooblaščenec na tem mestu opozarja, da ZVOP-1 ne ureja neposrednega trženja, pri katerem ponudniki uporabnike storitev ali kupce blaga izbirajo naključno (npr. z vročanjem nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v poštne predalčnike) in ne s pomočjo predhodno pridobljenih osebnih podatkov porabnikov.Upravljavec osebnih podatkov mora neposredno trženje izvajati tako, da:- posameznika ob izvajanju neposrednega trženja obvesti o njegovih pravicah glede prenehanja uporabe (posameznik namreč lahko od upravljavca osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja), načina in stroških odjave ter dolžnostih upravljavca osebnih podatkov; - uporablja zgolj osebne podatke, ki jih je pridobil iz javno dostopnih evidenc ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti.V vseh ostalih primerih (torej ko ne pridobiva osebnih podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom) mora za uporabo drugih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja posameznika pred začetkom izvajanja neposrednega trženja seznaniti z namenom obdelave (torej da se bo izvajalo neposredno trženje) in od njega pridobiti soglasje (praviloma pisno, vedno pisno pa takrat, ko gre za občutljive osebne podatke).Ne glede na navedeno pa je upravljavec osebnih podatkov, če namerava posredovati pridobljene osebne podatke drugim uporabnikom osebnih podatkov za namene neposrednega trženja ali pogodbenim obdelovalcem, dolžan o tem obvestiti posameznika in pred posredovanjem osebnih podatkov pridobiti njegovo pisno privolitev. Obvestilo posamezniku o nameravanem posredovanju osebnih podatkov mora vsebovati informacijo, katere podatke namerava posredovati, komu in za kakšen namen. Stroške obvestila krije upravljavec osebnih podatkov.Kot rečeno osebnih podatkov, pridobljenih v okviru opravljanja nezakonite dejavnosti, ni dovoljeno uporabiti, obenem je t.i. trgovanje z zbirkami osebnih podatkov brez seznanitve posameznika oz. v neskladju z
  17. in
  18. členom ZVOP-1 nedovoljeno in predstavlja kršitev ZVOP-1, ki je sankcionirana v
  19. členu ZVOP-1 in sicer se : - z globo od 2086,46 do 4172,93 EUR kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če v skladu s tem zakonom obdeluje osebne podatke za namene neposrednega trženja in ne ravna v skladu z
  20. ali
  21. členom. - z globo od 417,29 do 1251,88 EUR kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. - z globo od 208,65 do 834,59 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Posameznik, ki meni, da je izvajalec neposrednega trženja kršil zgoraj navedene določbe ZVOP-1, lahko tudi poda prijavo Informacijskemu pooblaščencu. Obrazec za prijavo se nahaja na spletni strani:http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/Prijava_zaradi_krsitve_zasebnosti.doc. Priporočamo vam, da si ogledate tudi druga mnenja s področja varstva osebnih podatkov, ki so objavljena na spletni strani http://www.ip-rs.si/index.php?id=424, po kateri lahko iščete s pomočjo naprednega iskalnika.Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.