← Slovenija

Uporaba posnetkov videonadzora kot dokaz kršitve - IPRS

Uporaba posnetkov videonadzora kot dokaz kršitve + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.01.2021 Številka: 07121-1/2021/84 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Video in avdio nadzor Na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: IP) ste ... naslovili pisanje, v katerem med drugim pojasnjujete, da kot gospodarska družba v svojih poslovalnicah in objektih izvajate videonadzor, pri čemer so kamere nameščene ..., .... Obvestila o videonadzoru so nameščena pred vhodi in v objektih, zaposleni so obveščeni z obvestili, podpisati pa morajo tudi izjavo, da so seznanjeni z načrtom varovanja, v katerem je navedeno, da je poslovalnica opremljena s sistemom videonadzora. Namen video nadzora je varovanje ljudi in premoženja, zagotavljanje nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ter varovanje tajnih podatkov in poslovne skrivnosti. V eni od poslovalnic je prišlo do hitrega širjenja okužbe s COVID-19 med zaposlenimi, in sicer sumite, da zaposleni pri delu niso spoštovali zaščitnih ukrepov (niso dosledno uporabljali zaščitnih mask). Zanima vas, ali lahko zaradi razjasnitve okoliščin uporabite obstoječe videoposnetke za naslednje namene: razjasnitev okoliščin glede nošenja zaščitne opreme delavcev, torej upoštevanja navodil varnosti in zdravja pri delu; uporaba videoposnetka v primeru, da bi delavec ali Zavod za zdravstveno zavarovanje vložila odškodninski zahtevek zoper delodajalca; izdaja opomina, v kolikor bi se pri vpogledu v videoposnetke ugotovilo, da delavci pri delu niso nosili zaščitne opreme (zaščitnih mask). V tej poslovalnici se videonadzor izvaja ..., medtem ko se delovni prostori tam ne snemajo. Kamere v prostoru ... so postavljene tako, da ..., .... Zanima vas torej ali lahko v konkretnem primeru uporabite videoposnetke za razjasnitev okoliščin glede spoštovanja internih predpisov s strani zaposlenih in kot dokaz v delovnopravnih postopkih in sporih. Dodatno še navajate, da se v nekaterih večjih poslovalnicah in objektih videonadzor, na podlagi ocene tveganja, izvaja tudi v ... Zanima vas še, ali lahko tudi v teh primerih uporabite posnetke v primeru varnostnega dogodka za razjasnitev okoliščin glede spoštovanja internih predpisov s strani zaposlenih in kot dokaz v delovnopravnih postopkih in sporih. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov oziroma ustreznosti konkretnega ravnanja upravljavca ne more presojati. Zato vam v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore ureja
  8. člen ZVOP-
  9. Skladno s prvim odstavkom navedenega člena lahko javni in zasebni sektor izvajata videonadzor dostopa v njihove uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. V
  10. členu ZVOP-1 je urejen videonadzor delovnih prostorov, in sicer prvi odstavek določa, da se videonadzor znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Iz zapisanega izhaja, da je eden od izrecno navedenih namenov izvajanja tako videonadzora dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore kot videonadzora delovnih prostorov zagotavljanje varnosti ljudi ali premoženja. Izvajanje videonadzora dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se lahko izvaja, kadar je to potrebno za zagotavljanje naštetih namenov. Drugačen, višji standard pa je postavljen za primer izvajanja videonadzora delovnih prostorov, ki se lahko izvaja zgolj v izjemnih primerih, ko je to nujno potrebno za zagotavljanje naštetih namenov. Navedeno pomeni, da je obdelava osebnih podatkov, do katere pri izvajanju videonadzora prihaja, nujno vezana na namene, zaradi katerih se videonadzor izvaja, oziroma se osebni podatki izven navedenih namenov načeloma ne smejo obdelovati, kar Splošna uredba o varstvu podatkov določa preko načela omejitve namena iz člena 5

(1)(b). Obdelavo osebnih podatkov v smislu 2. točke člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov pa v primeru izvajanja videonadzora pomeni tudi vpogled v posnetke videonadzornih kamer. Upravljavec zbirke posnetkov, ki nastaja ob izvajanju videonadzora lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja (na primer zaradi varnosti ljudi ali premoženja). Ob upoštevanju načela najmanjšega obsega osebnih podatkov (člen 5
(1)(c) Splošne uredbe o varstvu podatkov) se torej lahko v posnetke videonadzora vpogleda zgolj, kadar pride do »dogodka«, ki ga opisujejo pogoji za uvedbo videonadzora. Ob izvajanju (katerekoli oblike) videonadzora mora upravljavec posameznikom zagotoviti vse potrebne informacije po členu 13 Splošne uredbe, kar pomeni, da so posamezniki vnaprej seznanjeni tudi z namenom izvajanja videonadzora. Navedeno ponovno pomeni, da so posamezniki seznanjeni, da se njihovi osebni podatki pri izvajanju videonadzora obdelujejo (izvajanje snemanja, hramba in vpogledovanje v videoposnetke) zaradi zagotavljanja varnosti ljudi ali premoženja, in ne na primer za neke druge namene, s katerimi sploh niso bili seznanjeni. Delodajalec ne sme redno in brez posebnega razloga pregledovati videoposnetke delavcev ter na ta način nadzorovati na primer njihovo delo in obnašanje. Prav tako ne sme brez konkretnega suma (na primer brez dovolj natančnega podatka, v kakšnem časovnem obdobju se je nek dogodek zgodil), pregledovati posnetke in na ta način iskati dokaze za morebitne nadaljnje postopke. Takšno ravnanje je načeloma nezakonito. Izjemoma bi bil vpogled v posnetke videonadzora dopusten v primeru nekega izrednega, deviantnega dogodka (ko bi videoposnetek morebiti lahko služil tudi kot dodaten dokaz v pravnem postopku), na primer ob konkretnem sumu storitve kaznivega dejanja oziroma kršitve v povezavi z namenom videonadzora. IP ob tem še pojasnjuje, da je za presojo dopustnosti dokazov v celoti pristojno sodišče, ki vodi konkreten sodni postopek. IP v skladu s členom 55
(3)Splošne uredbe o varstvu podatkov namreč ni pristojen za presojo zakonitosti obdelav osebnih podatkov v okviru sodnih postopkov. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/, kjer si lahko pomagate z vnosom ključne besede (na primer video in avdio nadzor) v iskalnik. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Mateja Telič, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.