← Slovenija

Uporaba Skype za službene namene - IPRS

Uporaba Skype za službene namene + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.07.2012 Številka: 0712-1/2012/2001 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec je dne 11.6.2012 po elektronski pošti prejel vaš dopis v katerem sprašujete, ali bi lahko v podjetju, kjer ste zaposleni, izvajali video konference s pomočjo aplikacije Skype in ali bi to predstavljalo kakšno oviro z vidika varovanja osebnih podatkov oziroma zasebnosti. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke
  3. odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uporaba aplikacije Skype, ki omogoča (podobno kot klasična telefonija) glasovno komunikacijo, vsebuje dve razsežnosti, tehnično in pravno. Tehnična razsežnost v tem primeru ni problematična, Skype zagotavlja sprejemljivo stopnjo varnosti pri prenosu in shranjevanju (osebnih) podatkov, in zato lahko služi kot nadomestek klasične telefonije. Pravna razsežnost, če želite, da zaposleni uporabljajo svoje zasebne Skype račune, pa je nekoliko bolj zapletena, in sicer zato, ker je lastnik aplikacije Skype podjetje, ki ima sedež v ZDA, zato gre v tem primeru za t.i. iznos osebnih podatkov v tretje države. Če podjetje ustvari svoj Skype račun (na ime podjetja torej), težav z varstvom osebnih podatkov pri iznosu v ZDA ni. Če želite, da zaposleni uporabljajo svoje zasebne Skype račune (z njihovim imeni in priimki), morate pa od njih dobiti osebno privolitev. Obrazložitev: Delodajalec lahko v skladu s
  6. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja osebne podatke zaposlenih tretjim osebam, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V ta okvir je mogoče umestiti tudi uporabo aplikacije Skype za namen komunikacije med zaposlenimi. Težava utegne nastati, če je tretja oseba (v smislu
  7. člena ZDR), ki obdeluje osebne podatke, registrirana v tretji državi (torej v državi, ki ni članica EU). V tem primeru gre za t.i. iznos osebnih podatkov v tretjo državo, kar ureja ZVOP-1 v
  8. členu. V prvem odstavku tega člena je določeno, da je posredovanje osebnih podatkov, ki se obdelujejo ali se bodo obdelovali šele po opravljenem posredovanju v tretjo državo, dopustno v skladu z določbami tega zakona pod pogojem, da državni organ izda odločbo, da država, v katero se podatki iznašajo, zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov. V drugem odstavku pa je določeno, da odločba iz prejšnjega odstavka ni potrebna, če je tretja država na seznamu tistih držav iz
  9. člena tega zakona, za katere je ugotovljeno, da v celoti zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Iz tretjega odstavka istega člena nadalje še izhaja, da odločba iz prvega odstavka ni potrebna, če je tretja država na seznamu tistih držav iz
  10. člena tega zakona, za katere je ugotovljeno, da delno zagotavljajo raven varstva osebnih podatkov, če se posredujejo tisti osebni podatki in za tiste namene, za katere je ugotovljena ustrezna raven. Kaj pomeni to v konkretnem primeru uporabe aplikacije Skype? Sama uporaba omenjene aplikacije zahteva odprtje uporabniškega računa, kar že predstavlja obdelavo osebnih podatkov, razen tega pa se osebni podatki obdelujejo med samim prenosom vsebine (med pogovorom). Če bi te podatke obdelovalo podjetje, ki ima sedež v EU, ne bi šlo za iznos osebnih podatkov v tretje države (razen če bi omenjeno podjetje te podatke obdelovalo na način, ki bi vključeval še pogodbene obdelovalce iz tretjih držav) in s tega vidika ne bi bilo dodatnih težav. Če bi podatke obdelovalo podjetje, ki je registrirano v tretji državi, pa bi bilo potrebno ugotoviti ali spada ta država na seznam t.i. varnih držav, v nasprotnem primeru pa bi Pooblaščenec z odločbo ugotovil ali je raven varstva osebnih podatkov v specifični tretji državi dovolj visoka ali ne. Lastnik aplikacije Skype je podjetje Microsoft, ki ima svoj sedež v ZDA. Iznos osebnih podatkov med EU in ZDA ureja sporazum Varni pristan. Ameriška podjetja, ki so vključena v ta sporazum, se štejejo z vidika obdelave osebnih podatkov kot dovolj varna. Zato je takšnim podjetjem dopustno »izvoziti« osebne podatke, ne da bi za to bilo potrebno prehodno pridobiti odločbo Pooblaščenca. Aplikacijo Skype torej lahko uporabljate zavedajoč se zapisanih dejstev. Pooblaščenec svetuje, da po potrebi posodobite interne pravilnike v vaši organizaciji na način, ki bo dopuščal uporabo internetne telefonije (kamor sodi tudi Skype), o vsem pa predhodno seznanite zaposlene, ki bodo storitev uporabljali. Ker bi po našem mnenju obdelavo osebnih podatkov zaposlenih ob uporabi aplikacije Skype težko opredelili kot potrebno za izvrševanje obveznosti in pravic iz pogodbe o zaposlitvi menimo, da k temu ne bi smeli siliti zaposlenih, ki bi imeli do obdelave njihovih osebnih podatkov v teh okoliščinah pomisleke. Svetujemo torej, da za potrebe delovnih procesov in s tem povezane komunikacije ustvarite račun, ki bo v lasti podjetja in ne bo vezan na posameznega zaposlenega. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.