← Slovenija

Upravičenost uporabe posnetkov videonadzorne kamere - IPRS

Upravičenost uporabe posnetkov videonadzorne kamere + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.08.2021 Številka: 07121-1/2021/1376 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z izvajanjem videonadzora. Sprašujete, ali je na primer komunalno podjetje upravičeno do slikovnega snemanja na mestih, kjer se odlagajo smeti in posledično do pridobivanja podatkov o lastništvu vozil (po registrski tablici) iz posnetkov. Pojasnjujete, da je bil na podlagi takšnih posnetkov že večkrat sprožen postopek preko medobčinskega inšpektorata in sicer na podlagi odloka o ravnanju z odpadki, s pojasnilom, da se je v zabojnike odlagala "neprava vsebina" glede na vrsto odpadkov. Dodajate, da sicer obstaja ena tabla o tem, da je "objekt" pod video nadzorom, ki pa ni vidna iz vseh smeri prihoda. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  2. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila. IP je v preteklosti že odgovarjal na vprašanje, kot je vaše, zato vas napotujemo na že izdana mnenja, v konkretni zadevi gre npr. za mnenje št. 0712-3/2018/1646 z dne 20.9.
  7. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora obstajati primerna pravna podlaga skladno s prvim odstavkom
  8. člena Splošne uredbe. Kot smo poudarili v mnenju, se ne glede na sprejetje Splošne za javni sektor (kamor spadajo tudi komunalna podjetja) uporablja tudi četrti odstavek
  9. člena ZVOP-1, ki določa, da se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pri izvajanju videonadzora nad ekološkimi otoki kot javnimi površinami glede obdelave osebnih podatkov je potrebno upoštevati, da niti ZVOP-1 niti katerikoli drug zakon komunalnem podjetju ne daje pravne podlage za izvajanje videonadzora javnih površin, in da se lahko tak videonadzor izvaja le izjemoma, in sicer kot obdelavo osebnih podatkov na podlagi citiranega četrtega odstavka
  10. člena ZVOP-1, torej v primeru, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz te določbe ZVOP-
  11. Eventualno bi bilo videonadzor nad ekološkim otokom torej mogoče izvajati s ciljem zagotovitve varnosti ljudi oz. premoženja in posledično identificirati potencialne ali morebitne dejanske storilce protipravnih ravnanj ob upoštevanju načela sorazmernosti. Več o pogojih za uvedbo videonadzora v ta namen si lahko preberete v zgoraj citiranem mnenju. Vendar bi v tem primeru izvajalec videonadzora lahko posnetke pregledoval zgolj v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja (npr. požig zabojnikov, razlitje nevarnih snovi) ali ogrožanja ljudi oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Videonadzor ekoloških otokov pa ni dopusten z namenom odkrivanja in dokazovanja prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov. Ponovno opozarjamo, da bi lahko o utemeljenosti konkretnega videonadzora IP odločal zgolj v inšpekcijskem postopku. Izpostavljamo pa, da je IP npr. v zgoraj citiranem mnenju glede na tam opisano dejansko stanje izrazil pomislek, da bi verjetno videonadzor vsakogar, ki se giblje na ekološkem otoku, predstavljal prekomeren poseg v zasebnosti ljudi, ki prinašajo in odlagajo odpadke oz. bi ukrep predstavljal nesorazmerno obdelavo osebnih podatkov. Izpostavljen je bil predlog, da se kamere namestijo tako, da oseba na posnetkih ni določljiva, saj v tem primeru ne bi šlo za videonadzor skladno z ZVOP-
  12. V primeru zakonitega izvajanja videonadzora je treba namestiti obvestilo o videonadzoru (
  13. člen ZVOP-1), ki mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo mora vsebovati naslednje informacije: da se izvaja videonadzor; naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja ter telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Izvajalec videonadzora pa mora ob zakonitem izvajanju videonadzora posameznikom upoštevati tudi druge določbe Splošne uredbe, npr. informiranje posameznikov (prvi in drugi odstavek
  14. člena Splošne uredbe), zavarovanje osebnih podatkov (24.,
  15. in
  16. člen Splošne uredbe ter peti odstavek
  17. člena ZVOP-1), vodenje evidenc dejavnosti obdelave (
  18. člen Splošne uredbe), oprava ocene učinka (
  19. člen Splošne uredbe), itd. Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ oziroma si poiščete odgovore v že izdanih mnenjih IP s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop. Poudarjamo pa, da IP v skladu s svojimi pristojnostmi ne sme in ne more komentirati odločitev prekrškovnih organov, ko ti izvajajo svoje zakonite pristojnosti. Glede na vaše vprašanje pa naj omenimo določbo tretjega odstavka
  20. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), ki določa, da lahko sodišče v okviru zahteve za sodno varstvo s sodbo ugodi zahtevi in spremeni odločbo prekrškovnega organa, ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če med drugim ugotovi, da je bil dokaz pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V kolikor na podlagi naših usmeritev menite, da je obdelava osebnih podatkov pri komunalnem podjetju nezakonita, lahko podate prijavo na IP (podana je lahko tudi anonimno). Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.