Upravičenost zahtev za posredovanje EMŠO + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.11.2007 Številka: 0712-992/2007/2 Kategorije:EMŠO in davčna --> Kategorije: EMŠO in davčna Spoštovani! Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 05.11.2007 prejel zgoraj navedeno elektronsko pošto, v kateri navajate, da različne organizacije po vašem mnenju neupravičeno od vas zahtevajo različne osebne podatke. V zvezi s tem nas sprašujete: Ali ste dolžni na razne obrazce, ki jih izpolnjujete, vpisati tudi vašo EMŠO, kadar obrazci to zahtevajo. Sprašujete nas, katerim ustanovam ste dolžni posredovati ta podatek ter kateri osebni podatki so razvidni iz EMŠO. Nadalje vas zanima, katere osebne podatke ste dolžni posredovati na zahtevo in kako ravnati v primeru, ko podatkov ne želite posredovati, druga stran pa (kljub temu, da jih nima pravice zahtevati) vztraja pri tem. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UPB-1 Uradni list RS, št. 94/07, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pooblaščenec pojasnjuje, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če za to obstaja zakonska podlaga ali na podlagi osebne privolitve posameznika.
- člen ZCRP določa uporabo EMŠO in sicer po prvem odstavku morajo EMŠO uporabljati upravljavci zbirk podatkov (registrov, evidenc ipd.), ki jih vodijo o posamezniku na podlagi zakona, na področjih: statistike, notranjih zadev, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, davkov in carine, obrambe, geodetske službe, urejanja prostora in ekološke zaščite, zaposlovanja in spremljanja delovne sile, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pravosodja, šolstva, socialnega varstva in drugi uporabniki, določeni z zakonom oziroma upravljavci zbirk podatkov, določeni z zakonom, ki v teh zbirkah podatkov uporabljajo EMŠO. Drugi odstavek
- člena ZCRP določa, da se EMŠO lahko vpisuje tudi v javne listine, ki se na podlagi zbirk iz prejšnjega odstavka izdajajo posameznikom. Tretji odstavek
- člen ZCRP določa, da kdor pridobiva EMŠO, je dolžan navesti zakonsko podlago in namen pridobivanja EMŠO, v primeru pisne privolitve pa posameznika seznaniti z namenom pridobivanja. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Povedano pomeni, da ZVOP-1 poizkuša v celoti urediti področje varstva osebnih podatkov v navedenih primerih. Iz besedila omenjene določbe izhaja, da je varstvo osebnih podatkov del širšega področja varstva zasebnosti oziroma tako imenovane informacijske oziroma podatkovne zasebnosti, kar je drug naziv za varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje tudi vpisna številka študenta), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Temeljno pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov opredeljuje že
- člen Ustave Republike Slovenije, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, ter da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. V drugem odstavku istega člena je določeno, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, na podlagi tretjega odstavka pa se ima vsakdo pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. ZVOP-1 je, kot sistemski zakon, ki ureja področje varstva osebnih podatkov, tako le konkretizacija omenjene ustavne določbe, a kljub vsemu predstavlja osnovno pravno podlago za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. Pooblaščenec opozarja tudi, da splošno določbo o pravni podlagi za dopustno obdelavo osebnih podatkov predstavlja
- člen ZVOP-
- Ta določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju ZVOP-1 opredeljuje v
- členu. Prvi odstavek tega člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, zakon pa lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le ob osebni privolitvi posameznika. Omilitev omenjene stroge določbe sicer pomeni določba četrtega odstavka istega člena, ki določa, da se lahko, ne glede na prvi odstavek tega člena, v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Vendar pa Pooblaščenec pripominja, da morajo biti za izpolnitev dejanskega stanu te določbe kumulativno izpolnjeni prav vsi trije pogoji, torej nujnost osebnih podatkov, izvajanje zakonitih pristojnosti (nalog ali obveznosti) ter neposeganje v upravičen interes posameznika. ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena določa tudi pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju. Tako določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon ali je posameznik v to privolil, v drugem odstavku tega člena pa zakon vendarle dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznikov v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ob tem je potrebno poudariti, da se pravna polaga za zbiranje osebnih podatkov lahko pojavi tudi v določbah drugih zakonov (ne pa podzakonskih predpisov). V pravu namreč velja, da specialnejši pravni akt razveljavi splošnejšega, v kolikor urejata družbena razmerja na isti ravnini ali isti stopnji prava (lex specialis derogat legi generali). To merilo se uporablja zgolj takrat, ko zakonodajalec v določenem časovnem razmiku sprejme dva ali več istovrstnih zakonov. Povedano pomeni, da lahko kljub dejstvu, da je ZVOP-1 splošni sistemski zakon na področju varstva osebnih podatkov, posamezen področni zakon posamezne vsebine, ki jih ZVOP-1 že ureja, uredi tudi drugače. V primeru, o katerem sprašujete, so pomembna tudi določila Zakona o centralnem registru prebivalstva (Ur. l. RS, št. 72/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZCRP), ki ureja določitev in uporabo enotne matične številke občana (v nadaljevanju EMŠO) ter v
- členu določa uporabo EMŠO. Po prvem odstavku morajo EMŠO uporabljati upravljavci zbirk podatkov (registrov, evidenc ipd.), ki jih vodijo o posamezniku na podlagi zakona, na področjih: statistike, notranjih zadev, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, davkov in carine, obrambe, geodetske službe, urejanja prostora in ekološke zaščite, zaposlovanja in spremljanja delovne sile, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pravosodja, šolstva, socialnega varstva in drugi uporabniki, določeni z zakonom oziroma upravljavci zbirk podatkov, določeni z zakonom, ki v teh zbirkah podatkov uporabljajo EMŠO. Drugi odstavek
- člena ZCRP določa, da se EMŠO lahko vpisuje tudi v javne listine, ki se na podlagi zbirk iz prejšnjega odstavka izdajajo posameznikom. Tretji odstavek
- člen ZCRP določa, da kdor pridobiva EMŠO, je dolžan navesti zakonsko podlago in namen pridobivanja EMŠO, v primeru pisne privolitve pa posameznika seznaniti z namenom pridobivanja. To pomeni, da se EMŠO v zasebnem sektorju lahko zbira na podlagi pisne privolitve, torej ni potrebna podlaga v zakonu, ta privolitev pa mora biti pisna, s katero posameznik izrecno dovoli obdelavo EMŠO, ob tem pa ga mora tisti, ki EMŠO zbira, seznaniti tudi z namenom obdelave tega podatka. Sam EMŠO sicer predstavlja osnovno in najtočnejšo identifikacijo posameznika, ki razkriva njegov datum rojstva, starost in spol. Na vprašanje, katere podatke posredovati in v katerih primerih, torej ne moremo podati enoznačnega odgovora, saj bi morali poznati konkreten primer, predvsem pa mora za posredovanje, kot je bilo razloženo zgoraj, obstajati konkretna pravna podlaga (zakon ali osebna privolitev). Vsekakor pa naj bo osnovno vodilo, da mora vsakdo, ki od vas zahteva določen podatek, pojasniti, zakaj ta podatek potrebuje in pri tem spoštovati načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, torej da se zahteva in posledično zbira zgolj tiste podatke, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. V primerih, ko menite, da nekdo od vas neupravičeno zahteva določene osebne podatke, vas pozivamo, da tak konkreten primer s prijavo zaupate v presojo Informacijskemu pooblaščencu, ki bo po preučitvi konkretne zadeve, po potrebi uvedel inšpekcijski nadzor pri zavezancu, ki domnevno nezakonito obdeluje vaše osebne podatke. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav. Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026