Upravni spor - prvostopenjski organ + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.09.2014 Številka: 0712-1/2014/2928 Kategorije:Upravni postopki --> Kategorije: Upravni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2014 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali lahko direktor CSD preverja, če ste res vložili tožbo proti ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Direktorica CSD vam je pred kratkim namreč poslala dopis, da je na sodišče naslovila vprašanje, če ste res sprožili socialni spor. Sodišče ji ni odgovorilo. Zanima vas, ali je to v redu? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da zakonsko podlago za pridobitev podatka o obstoju upravnega spora lahko predstavlja prvi odstavek
- člena ZUS, ki določa, da mora organ, če med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt, to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen upravni spor. Pooblaščenec meni, da je tudi za nadaljnje ravnanje in odločanje centra za socialno delo pomembno, da je seznanjen z dejstvom, da v zvezi z njegovo odločbo pred sodiščem teče še upravni spor, saj bi ta podatek lahko vplival na njegove nadaljnje odločitve v postopkih, ki jih v zvezi s posameznikom še vodi. Prav tako bi odločitev upravnega sodišča lahko posledično vplivala na izpodbijano odločbo centra za socialno delo, zaradi česar Pooblaščenec meni, da je smotrno in pravilno, da je center za socialno delo seznanjen z obstojem upravnega spora v zadevi, ki se nanaša na njegovo izdano odločbo. Obrazložitev: Sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Po določilu
- točke prvega odstavka
- člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodita tudi center za socialno delo in sodišče, je urejena v
- členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Obdelava osebnih podatkov je definirana v
- točki
- člena ZVOP-1 kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika (
- točka istega člena). Pooblaščenec pojasnjuje, da Zakon o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. št. 105/06, 107/09 - odl. US, 62/10, 98/11 - odl. US in 109/12, v nadaljevanju ZUS) v
- členu določa, da so stranke v upravnem sporu: - tožnik, - toženec, - prizadeta oseba s položajem stranke, če tako določa zakon.
- člen ZUS določa, da je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (v konkretnem primeru ste tožnik vi, če ste tožbo vložili). Toženec je država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Toženca v upravnem sporu zastopa organ, ki je izdal akt iz prejšnjega stavka, razen če v primeru tožbe zoper državo oziroma lokalno skupnost vlada oziroma župan po vložitvi tožbe za zastopnika določi drug organ države oziroma lokalne skupnosti. V vašem konkretnem primeru bi bila (oz. je) toženec država, ki jo zastopalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Iz navedenih določb izhaja, da prvostopenjski organ (center za socialno delo) sicer ni stranka postopka, vendar Pooblaščenec ne glede na to meni, da ima v določenih primerih pravico vedeti, ali je v teku upravni spor. Pooblaščenec slednje utemeljuje z določbo
- člena ZUS, ki določa, da če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor (prvi odstavek). V primeru iz prejšnjega odstavka zahteva sodišče od tožnika, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (drugi odstavek). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek). Če je bil v primeru, ko prvostopenjski organ ni izdal in vročil stranki upravnega akta v predpisanem roku, tak akt izdan po vložitvi tožbe, sodišče s sklepom ustavi postopek, če je zoper izdani upravni akt dovoljena pritožba. Če pritožba ni dovoljena, postopa sodišče po drugem odstavku tega člena (četrti odstavek). Iz prvega odstavka
- člena izhaja dolžnost organa, da sodišču sporoči, če je med sodnim postopkom izdal drug upravni akt, s katerim je spremenil ali odpravil izpodbijani upravni akt (ali če je v primeru molka izdal upravni akt). Prvostopenjski organ ima torej pravico izvedeti, ali je v zvezi z izdanim in izpodbijanim upravnim aktom v teku upravni spor, saj lahko le na ta način izpolni obveznost, ki mu jo nalaga prvi odstavek
- člena ZUS. Slednje pa velja le v primeru, da prvostopenjski organ odločbo spremeni oz. odpravi (ali če v primeru molka izda upravni akt). Pooblaščenec meni, da je tudi za nadaljnje ravnanje in odločanje centra za socialno delo, ki je izdal izpodbijano odločbo pomembno, da je seznanjen z dejstvom, da v zvezi z njegovo (sicer dokončno) odločbo, pred sodiščem teče še upravni spor, saj bi ta podatek lahko vplival na njegove nadaljnje odločitve v postopkih, ki jih v zvezi s posameznikom še vodi. Prav tako bi odločitev upravnega sodišča lahko posledično vplivala na izpodbijano odločbo centra za socialno delo, zaradi česar Pooblaščenec meni, da je smotrno in pravilno, da je center za socialno delo seznanjen z obstojem upravnega spora v zadevi, ki se nanaša na njegovo izdano odločbo. Prijazen pozdrav. Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026