Uredba o pristojnosti in pravu v preživninskih zadevah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.12.2011 Številka: 0712-251/2011/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk V dopisu ste navedli, da je Svet Evropske unije z namenom lažjega in hitrejšega reševanja čezmejnih sporov v zvezi s preživninskimi zahtevki sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (v nadaljevanju: Uredba). Uredba se uporablja za vse preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij, starševstva, zakonske zveze ali svaštva. V Sloveniji je kot osrednji organ za izpolnjevanje obveznosti, določeno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Njegove naloge so pošiljanje in sprejemanje zahtev in pomoč pri začetku postopkov in omogočanju lažjega teka postopkov. Po
- členu Uredbe z naslovom »Dostop osrednjih organov do podatkov« zaprošeni osrednji organ uporabi vsa primerna in razumna sredstva, da bi pridobil podatke, ki so potrebni, da se v določeni zadevi olajša pridobitev, sprememba, priznavanje, ugotovitev izvršljivosti ali izvršitev sodne odločbe. Javni organi ali uprave, ki imajo v okviru svojih rednih dejavnosti v zaprošeni državi članici podatke iz dostavka 2 in so odgovorne za njihovo obdelavo v smislu Direktive 95/46/ES, jih, če ni omejitev, utemeljenih z državno varnostjo ali javno varnostjo, posredujejo zaprošenemu osrednjemu organu na njegovo zahtevo, če ta organ nima neposrednega dostopa do teh podatkov.
- člen Uredbe določa tudi nabor osebnih podatkov. Uredba, ki je sicer neposredno uporabljiva, torej določa, kdaj lahko osrednji organi pridobijo podatke, kateri so ti podatki, njihovo posredovanje in uporabo ter obvestilo posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pooblaščenca prosite za stališče, ali je Uredba zadostna pravna podlaga tukajšnjemu ministrstvu za pridobivanje in posredovanje teh podatkov. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da je uredba kot akt Evropske unije v celoti zavezujoča in neposredno uporabljiva v vseh državah članicah. Enako velja torej tudi za Uredbo ES 4/
- V smislu
- člena ZVOP-1 je Uredbo šteti za zakonski temelj za obdelavo osebnih podatkov. Za izvajanje Uredbe je bistveno upoštevanje njenih lastnih določil, po katerih lahko osrednji organ pridobi in posreduje osebne podatke upravičenca oziroma zavezanca za preživnino praviloma zgolj v primeru, ko prosilec že razpolaga z v državi članici izvršljivo sodno odločbo, sodno poravnavo oziroma javno listino. Za izdajo ali spremembo sodne odločbe lahko zaprošeni osrednji organ zahteva in na zaprosilo odgovori le s posredovanjem podatka o naslovu zavezanca ali upravičenca. Osebi, ki je zaprosila osrednji organ, se smejo razkriti le podatki o obstoju naslova, prihodkih ali premoženju – v smislu, da v zaprošeni državi članici ima/nima naslov/a, prihodke/ov, premoženje/a… (dejanski podatki se posredujejo sodišču oziroma pristojnemu organu). Glede obveščanja posameznika o obdelavi njegovih osebnih podatkov pa po slovenski nacionalni zakonodaji velja, da ga upravljavec sicer ni zavezan samoiniciativno obveščati, je pa to dolžan, ko prejme zahtevo posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pooblaščenec posebej opozarja, da je tudi za primer obdelave osebnih podatkov na podlagi Uredbe osrednji organ (ministrstvo) dolžan zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, med drugim tudi notranjo in zunanjo sledljivost obdelave osebnih podatkov. Prav tako je treba v skladu z ZVOP-1 določiti roke hrambe po Uredbi prejetega in pridobljenega gradiva. Za izvajanje pristojnosti Evropske unije v skladu z
- členom Pogodbe o Evropski uniji institucije sprejemajo uredbe, direktive, sklepe, priporočila in mnenja. Uredba se splošno uporablja. Zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Uredba dobi ob izdaji neposredno pravno veljavo v nacionalnih pravnih redih, se pravi, da ustvarja pravo, ki se nemudoma uporabi v vseh državah članicah enako kot nacionalni zakon in to brez vsakršnega posredovanja nacionalnih oblasti. Vsak nacionalni zakon oziroma določbe le-tega, ki morda nasprotujejo določbam uredbe, izgubijo svojo pravno veljavo oziroma uredba nad njimi prevlada. Uvodoma je treba najprej ugotoviti, ali konkretna uredba velja oziroma, ali se v državah članicah že uporablja. Uredba ES št. 4/2009 je bila sprejeta
- decembra 2008, po določilu
- člena, ki ureja začetek veljavnosti, pa Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Členi 2
(2), 47
(3), 71, 72 in 73 se uporabljajo od
- septembra
- Sicer pa se Uredba z izjemo prej navedenih členov uporablja od
- junija 2011, pod pogojem, da se na ta dan v Skupnosti uporablja Haaški protokol iz leta
- Če ta pogoj ne bo izpolnjen, se Uredba uporablja od dne, ko se ta protokol začne uporabljati v Skupnosti. Haaški protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, je bil sklenjen
- novembra
- Njegov namen je bil posodobiti haaško konvencijo o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti do otrok, z dne
- oktobra 1956 in haaško konvencijo o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, z dne
- oktobra 1973 ter oblikovati splošna pravila o pravu, ki se uporablja, s katerim bi nadomestili haaško konvencijo o mednarodni izterjavi preživnin za otroke in drugih oblik družinskih preživnin z dne
- novembra
- V protokolu je določeno pravo, ki se uporablja za preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali svaštva, vključno s kakršnimi koli preživninskimi obveznostmi do otroka ne glede na zakonski stan staršev. Haaški protokol je bil s strani Evropske unije sklenjen 30.9.2009 s sklepom Sveta 2009/941/ES . Glede na navedeno ni dvoma, da Uredba velja in se od
- junija 2011 tudi uporablja. Za izpolnjevanje obveznosti po uredbi država imenuje osrednji organ (
- člen Uredbe). V Republiki Sloveniji je osrednji organ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve . Osrednji organ zagotovi pomoč in zagotavlja ukrepe med drugim za iskanje preživninskega zavezanca ali upravičenca (zlasti z uporabo 61.,
- in
- člena te Uredbe), pomaga priskrbeti potrebne informacije o dohodku in po potrebi drugih finančnih razmerah preživninskega zavezanca ali upravičenca, med drugim tudi o tem, kje ima premoženje (zlasti z uporabo členov 61.,
- in 63 te Uredbe) . Če je osrednji organ zaprošen, da sprejme ukrepe iz prej opisanih točk , organ to stori po določbi
- člena Uredbe, vendar lahko podatke iz točk b, c in d drugega odstavka
- člena Uredbe pridobi le, če je upravičenec predložil izvod sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, ki jo je treba izvršiti in ji je po potrebi priložen izvleček iz členov 20 , 28 ali 48 . Podatki o prihodkih zavezanca, zavezančevem delodajalcu in zavezančevem bančnem računu (oz. računih) ter premoženju zavezanca se torej po Uredbi lahko pridobijo in posredujejo zgolj v primeru, ko prosilec že razpolaga z v državi članici izvršljivo sodno odločbo, sodno poravnavo oziroma javno listino. Poleg tega se smejo podatki o zavezančevem premoženju posredovati le v primeru, da za izvršitev sodne odločbe ne zadoščajo podatki o prihodkih zavezanca in ne zadoščajo tudi podatki o zavezančevem delodajalcu. Za izdajo ali spremembo sodne odločbe lahko zaprošeni osrednji organ zahteva in na zaprosilo odgovori le s posredovanjem podatka o naslovu zavezanca ali upravičenca. Po
- členu Uredbe osrednji organ posreduje podatke, ki jih je pridobil na podlagi zaprosila pristojnim sodiščem oziroma organom, pristojnim za izvrševanje sodnih odločb. Sodišče oziroma organ, ki te podatke prejme, pa jih sme uporabiti le za namene olajšanja izterjave preživninskih zahtevkov. Osebi, ki je zaprosila osrednji organ, se smejo razkriti le podatki o obstoju naslova, prihodkov ali premoženja – ne pa dejanski podatki o tem. Ti podatki bodo osebi, ki je zanje zaprosila osrednji organ, potencialno dosegljivi po pravilih sodnih postopkov. Osrednji organ po posredovanju podatkov sodišču oziroma pristojnemu organu ne sme hraniti, saj je šteti, da je s posredovanjem pristojnemu organu izpolnjen namen, zaradi katerega je podatke po Uredbi sploh pridobil. Glede obveščanja posameznika o obdelavi njegovih osebnih podatkov po slovenski nacionalni zakonodaji velja, da ga upravljavec sicer ni zavezan samoiniciativno obveščati, je pa to dolžan, ko prejme zahtevo posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V primeru zahteve je posamezniku dolžan (med drugim) posredovati tudi seznam uporabnikov, ki so jim bili posredovani njegovi osebni podatki, kdaj, na kakšni pravni podlagi in za kakšen namen. Pooblaščenec posebej opozarja, da je tudi za primer obdelave osebnih podatkov na podlagi Uredbe osrednji organ (ministrstvo) dolžan zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, med drugim tudi notranjo in zunanjo sledljivost obdelave osebnih podatkov. Lep pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026