Uvedba biometrije + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.09.2017 Številka: 0712-1/2017/1668 Kategorije:Biometrija, Društva --> Kategorije: Biometrija, Društva Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da bi želeli v Prostovoljnem gasilskem društvu uvesti biometrijske ukrepe nad prostovoljnimi gasilci operativci. Menite, da gre v njihovem primeru za opravljanje dela za društvo, ki bi ga lahko enačili s pojmom zaposleni ter da izpolnjujete pogoje za uvedbo biometrije zaradi opravljanja dejavnosti in varovanja premoženja. Zanima vas: - ali morate za uvedbo čitalca prstnih odtisov, vključno z evidenco vstopov, pridobiti odločbo IP po
- členu; - ali je dovolj, da upravni odbor sprejme podlago za uporabo biometrije, ali je potrebno to urediti na občnem zboru društva s samostojnim sklepom občnega zbora ali pa s spremembo statuta; - ali je kljub temu potrebno zahtevati izjave o privolitve; - ali morajo gasilska društva plačati takso in koliko znaša, če je potrebno. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec meni, da iz opisa vaše situacije ne izhaja, da izpolnjujete pogoje, ki jih
- člen ZVOP-1 določa za dopustnost uvedbe biometrijskih ukrepov. V primeru, da bi pogoje izpolnjevali, bi morali pred uvedbo biometrijskih ukrepov skladno s
- odstavkom
- člena pisno obvestiti zaposlene ter pridobiti odločbo IP, da so načrtovani ukrepi skladni z zakonom. Informacijski pooblaščenec je podrobno preučil vaše vprašanje in situacijo, kot jo pojasnjujete. Dejstvo je, da ZVOP-1 glede uvedbe biometrije tako v zasebnem kot v javnem sektorju dokaj strogo ureja pogoje, pod katerimi jo je dopustno uporabljati.
- člen ZVOP-1 tako v prvem odstavku določa, da lahko zasebni sektor izvaja biometrijske ukrepe le, če so nujno potrebni za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. Biometrijske ukrepe lahko izvaja le nad svojimi zaposlenimi, če so bili predhodno o tem pisno obveščeni. Glede na to, da zakon posebej določa, da je dopustno uvesti biometrijske ukrepe le nad zaposlenimi, je Informacijski pooblaščenec mnenja, da namen zakonodajalca ni bil dopustiti širšega tolmačenja določbe in njene razširitve na vse posameznike, ki za neko organizacijo opravljajo delo, kot npr. študenti ipd. Delovno razmerje je namreč urejeno z zakonom in obema strankama (delodajalcu in zaposlenemu) nalaga obveznosti in določa varstva, iz česar gre sklepati, da je tudi uvedba biometrije, kot zelo tveganega posega v varstvo osebnih podatkov posameznika, v takem kontekstu bolj regulirana in je posameznik bolj varovan, kot bi bil, če ni v delovnem razmerju. Četudi bi sprejeli vaš argument glede enačenja operativcev s posamezniki v delovnem razmerju (interpretacija česar je v domeni organov pristojnih za področje delovnih razmerij), pa
- člen ZVOP-1 že v prvem odstavku določa tudi pogoj, da se biometrija lahko uvede le če je to nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. Pogoj nujno potrebno je potrebno tolmačiti skladno z načelom sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, po katerem se lahko obdelujejo le tisti podatki, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede namenov, za katere se zbirajo. Glede na to, da biometrična prepoznava predstavlja veliko tveganje za pravice posameznika, ki ji je podvržen, je treba v takem primeru ugotoviti, ali obstajajo načini za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti, ki bi manj posegli v posameznikove človekove pravice in bi vseeno dosegli namen, za katerega bi potekala obdelava. V vašem primeru bi bilo hiter dostop do prostorov, opravljanje dejavnosti in zavarovanje premoženja mogoče enako učinkovito zagotoviti tudi z drugimi sredstvi, ne nujno ključi ali karticami, pač pa z različnimi kodami in drugimi varnostnimi mehanizmi, ki so v široki uporabi za te namene, so učinkoviti in ne posegajo v temeljne človekove pravice. Namene, ki jih opredeljujete v vašem dopisu je tako mogoče doseči tudi na način, ki ni vključuje biometrijskega preverjanja posameznikov. Informacijski pooblaščenec ob tem dodaja še, da je evidentiranje »delovnega časa«, oziroma vstopa v vašem primeru s pomočjo biometrije nedopustno, kar izhaja tudi iz dosedanje prakse odločanja Informacijskega pooblaščenca, saj za to obstaja veliko načinov, ki ne posegajo v pravice posameznikov in zadostijo namenu. V primeru, da bi pogoje izpolnjevali, bi morali pred uvedbo biometrijskih ukrepov skladno s
- odstavkom
- člena ZVOP-1 pisno obvestiti zaposlene ter pridobiti odločbo IP, da so načrtovani ukrepi skladni z zakonom. Upravna taksa po tarifni številki 1 in 3 Zakona o upravnih taksah (ZUT; Uradni list RS, št 106/2010) znaša 22,60 Evrov. Ob koncu še dodajamo, da
- odstavek
- člena zagotavlja vlagatelju vloge pravno sredstvo, in sicer zoper odločbo državnega nadzornega organa ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Prijazen pozdrav. Pripravila: Jelena Burnik, MSc (Velika Britanija) državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026