← Slovenija

V pravdi uporabljeni izvidi - IPRS

V pravdi uporabljeni izvidi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.01.2010 Številka: 0712-2/2010/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
  4. 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je v pravdi, kjer je tožeča stranka pacient in tožena stranka bolnišnica, tožena stranka v odgovoru na tožbo kot dokaz priložila izvid tožeče stranke. Navajate, da je izvid iz arhiva bolnišnice star 13 let in ni povezan s konkretno pravdo. Zanima Vas ali gre v tem primeru za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. tč.
  6. odst.
  7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Občutljivi osebni podatki se v skladu z ZVOP lahko med drugim ne glede na obstoj privolitve posameznika, na katerega se nanašajo, obdelujejo za namen uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku in v primerih, ko njihovo obdelavo določa drug zakon. Obdelavo zdravstvenih podatkov kot ene od vrst občutljivih osebnih podatkov določa tudi ZPacP, pri čemer obdelavo izven postopkov zdravstvene oskrbe in brez soglasja pacienta dopušča v primerih, določenih z zakonom. V vašem primeru je bil izvid uporabljen s strani tožene stranke (bolnišnice) v okviru pravdnega postopka. Zato je pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov potrebno iskati v ZPP. Ta v
  9. členu stranki, ki se v dokaz svojih navedb sklicuje na listino, tudi nalaga obveznost njene predložitve. Po drugem odstavku
  10. člena ZPP stranka ne sme odreči predložitve listine, če se je v pravdi sama sklicevala nanjo v dokaz svojih navedb ali če gre za listino, ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati, ali če velja listina po vsebini za skupno za obe stranki. Dejstvo, da vam je predloženi izvid morda v škodo ne vpliva na upravičenost do njegove predložitve s strani bolnišnice kot upravljavca osebnih podatkov z izvida. V svojstvu upravljavca je bolnišnica s podatki razpolagala in jih po mnenju Pooblaščenca povsem zakonito uporabila tudi za potrebe dokazovanja v pravdnem postopku. Ali je izvid relevanten za tekočo pravdo ali ne, pa bo presodilo sodišče. O b r a z l o ž i t e v: Po določbi
  11. točke
  12. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 67/07, v nadaljevanju ZVOP-1) podatki o zdravstvenem stanju posameznika spadajo med občutljive osebne podatke. Pravne podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov so določene v
  13. členu ZVOP-1, ki taksativno določa osem pravnih podlag, ki dopuščajo obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Med temi podlagami je v
  14. točki
  15. člena ZVOP-1 določeno, da se lahko občutljivi osebni podatki obdelujejo, če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku. Pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi
  16. točke
  17. člena ZVOP-1 je upravičenost obdelave občutljivih osebnih podatkov potrebno presojati z vidika tistih določil procesnih in materialnih zakonov, ki predpisujejo pravila vodenja posameznega postopka. V vašem primeru je potrebno upoštevati Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami - ZPP), ki v
  18. členu stranki, ki se v dokaz svojih navedb sklicuje na listino, tudi nalaga obveznost njene predložitve. Po drugem odstavku
  19. člena ZPP stranka ne sme odreči predložitve listine, če se je v pravdi sama sklicevala nanjo v dokaz svojih navedb ali če gre za listino, ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati, ali če velja listina po vsebini za skupno za obe stranki. Zgoraj navedene določbe ZPP so po mnenju Pooblaščenca pravna podlaga za obdelavo zdravstvenih podatkov pacienta izven postopkov zdravljenja tudi glede na določila Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008; v nadaljevanju: ZPacP). Ta v četrtem odstavku
  20. člena določa, da je uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe dovoljena le z njegovo privolitvijo oziroma privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi ter na podlagi (drugega) zakona – v konkretnem primeru torej ZPP. Dejstvo, da vam je predloženi izvid morda v škodo ne vpliva na upravičenost do njegove predložitve s strani bolnišnice kot upravljavca osebnih podatkov z izvida. V svojstvu upravljavca je bolnišnica s podatki razpolagala in jih po mnenju Pooblaščenca povsem zakonito uporabila tudi za potrebe dokazovanja v pravdnem postopku. Ali je izvid relevanten za tekočo pravdo ali ne, pa bo presodilo sodišče. V Vašem dopisu navajate tudi, da je izvid star 13 let in označen kot arhivsko gradivo. Zaradi potencialne arhivske vrednosti zdravstvene dokumentacije je v zakonodaji predvideno, da se ta pod določenimi pogoji lahko oziroma mora (torej ne v vsakem primeru!) hraniti tudi kot arhivsko gradivo, seveda po tem, ko dokumentacija ne služi več osnovnemu namenu. Vendar pa je potrebno ugotoviti, da Pooblaščenec ni pristojen za razlago predpisov ali dajanje pravnih mnenj in pojasnil na področju arhiviranja in arhivskih gradiv, saj ta materija ni v neposredni zvezi s področjem varstva osebnih podatkov ali dostopa do informacij javnega značaja. Glede na zgornje navedbe vam predlagamo, da se o navedeni tematiki pozanimate pri Arhivu RS (organ v sestavi Ministrstva za kulturo), osnovne informacije pa so dostopne tudi na spletni strani Arhiva RS (http://www.arhiv.gov.si/). Poleg tega vam svetujemo proučitev: - Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, št. 30/06): http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/zakonodaja/zvdaga.pdf in - Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (skupaj s prilogami) (Ur. l. RS, št. 86/06): http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/zakonodaja/uredba.pdf http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/zakonodaja/uredbap.pdf. Na načelni ravni pa velja, da izvajalce zdravstvenih storitev k hrambi zavezuje že načelo sorazmernosti iz
  21. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Po trajnem prenehanju zagotavljanja zdravstvenih storitev za določenega pacienta torej odpade namen nadaljnje obdelave osebnih podatkov. Ne gre pozabiti še na določbo
  22. člena ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Iz določbe drugega odstavka istega člena pa izhaja, da se po izpolnitvi namena zbiranja podatki izbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če kakšen zakon ne določa drugače. Roke hrambe bolj podrobno ureja poseben predpis – Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; ZZPPZ), ki v prilogi določa, da se zobozdravstveni karton hrani trajno, zdravstveni karton in popis bolezni 10 let po smrti bolnika, ostala osnovna medicinska dokumentacija pa se hrani 15 let od nastanka dokumenta. Glede dopustnosti uporabe in (ne)zakonitosti dokazov v pravdnem postopku je Pooblaščenec že izdal nekaj neobvezujočih mnenj, zato vam predlagamo, da se z njim seznanite na spletni strani Pooblaščenca http://www.ip-rs.si/, kjer lahko s pomočjo iskalnika po mnenjih in odločbah s področja varstva osebnih podatkov poiščete vrsto mnenj s tega področja, zlasti pa mnenje št. 0712-2/2009/
  23. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.