Varstvo osebnih podatkov v imenovanje predlaganega kandidata - IPRS

Varstvo osebnih podatkov v imenovanje predlaganega kandidata + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.12.2010 Številka: 0712-561/2010/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 10.12.2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste zapisali, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) vodi postopek javnega razpisa za imenovanje generalnega direktorja ZZZS. Na podlagi predpisov (ki jih v dopisu naštevate), je upravni odbor ZZZS sprejel sklep, da se dokumenti, ki jih je prejel v razpisnem postopku in dokumenti upravnega odbora v zvezi z razpisom označijo za zaupno gradivo, in sicer v delih, kjer se navajajo osebni podatki prijavljenih kandidatov, ki so varovani po ZVOP-
3. Zaradi varstva imena predlaganega kandidata je kot zaupno gradivo označil tudi sklep o predlogu kandidata za generalnega direktorja ZZZS. Hkrati je upravni odbor kot predlagatelj gradiva iz enakega razloga (varstvo osebnih podatkov predlaganega kandidata) predlagal skupščini ZZZS, da izključi javnost z dela seje, na kateri bo odločala o imenovanju predlaganega kandidata za direktorja ZZZS ter da kot zaupno gradivo označi sklep skupščine zavoda o imenovanju generalnega direktorja ZZZS ter ga kot zaupno gradivo posreduje v soglasje Državnemu zboru RS. Zaradi nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja pa je tako v sklepu upravnega odbora kot tudi v predlogu sklepa skupščine ZZZS določeno, da z dnem imenovanja generalnega direktorja ZZZS (to je z dnem, ko bo Državni zbor RS podal soglasje k sklepu skupščine o imenovanju generalnega direktorja ZZZS) preneha veljati zaupnost gradiva, kolikor se podatki nanašajo na osebne podatke imenovanega kandidata za generalnega direktorja ZZZS, pod pogojem, da ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov v skladu v veljavno zakonodajo. Glede na navedeno prosite za mnenje, ali dejstvo, da se predlagani kandidat sam razkrije javnosti še pred njegovim morebitnim imenovanjem za generalnega direktorja (bodisi pred odločanjem na skupščini ali pa pred prejemom soglasja s strani Državnega zbora RS) odvezuje ZZZS in oba njegova organa upravljanja varstva njegovih osebnih podatkov. Menite namreč, da je na podlagi
4. in
5. člena ZVOP-1 mogoče zaključiti, da kljub temu, da se predlagani kandidat sam razkrije javnosti še pred njegovim morebitnim imenovanjem, ni pravne podlage, ki bi ZZZS oziroma njegovima organoma upravljanja dopuščala, da javnosti posredujeta ime ali druge osebne podatke predlaganega kandidata za generalnega direktorja ZZZS. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
6. tč.
7. odst.
8. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
9. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
10. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov kandidatov v razpisnem postopku Varstvo osebnih podatkov je del širšega področja zasebnosti, tako imenovana informacijska oziroma podatkovna zasebnost posameznika. Bistvo varstva osebnih podatkov ni v nekem kvazilastniškem konceptu osebnih podatkov, ko na posameznika gledamo kot na lastnika njegovih osebnih podatkov z razpolagalnimi upravičenji, kot jih pozna stvarno pravo, ampak v možnosti posameznika, da ima (in obdrži) nadzor nad obdelavo njegovih osebnih podatkov. Povedano preprosto je obdelava osebnih podatkov praviloma dopustna ob izpolnjenem pogoju informirane in svobodne posameznikove privolitve. Izjema je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju, in sicer iz razlogov, ki jih navajamo v nadaljevanju. V pravnih razmerjih, v katerih je ena od strank država, je v ozadju vedno prisotna njena oblastna moč, saj javno pravo temelji na hierarhičnem – neenakem odnosu med strankama; posameznikom in državo. V tem odnosu ni avtonomije volje. Poteka v skladu s kogentnimi pravili, ki izjemoma s podelitvijo diskrecijske pravice dovoljujejo odstopanja od le-teh le državi, ne pa posamezniku. V pravnih razmerjih, ki jih ureja javno pravo, torej v odnosu med posameznikom in oblastjo, ki jo v različnih razmerjih in v različni meri predstavljajo subjekti, ki jih ZVOP-1 uvršča v t.i. javni sektor, tako ni mogoče zatrjevati svobode posameznika pri privolitvi v obdelavo osebnih podatkov. Ta je namreč preprosto pogoj za uveljavitev določenih pravic ali izpolnitev obveznosti, ki jih posamezniku nalaga zakon, zato je tudi obdelavo osebnih podatkov, ki je potrebna in smiselna za dosego namena treba vnaprej jasno določiti z zakonom. Posameznik namreč pravnega interesa oziroma koristi, ki jo zasleduje, ne bo mogel doseči pri drugem »ponudniku« in/ali na drugačen način. Zato ZVOP-1 v prvem odstavku
11. člena omejuje obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju na primere, ki jih določa zakon. V drugem odstavku
12. člena ZVOP-1 pa je opredeljena izjema, po kateri lahko osebne podatke na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu obdelujejo nosilci javnih pooblastil, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Pooblaščenec meni, da gre določbo razumeti v smislu dopustnosti obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika tudi v javnem sektorju, kadar ta ne izvaja z zakonom dodeljenih oblastnih nalog. V primeru javnega razpisa za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda gre po mnenju Pooblaščenca za neoblastno ravnanje, za akt poslovanja (acta iure gestionis), ko tudi organ javnega sektorja deluje kot zasebnopravni subjekt. Dejstvo je, da je tudi v razpisnem postopku svoboda tako delodajalca kot tudi kandidatov nekoliko omejena, saj je postopek sklenitve delovnega razmerja reguliran tako z zakonom, ki delovna razmerja ureja na splošno kot tudi z zakoni, ki urejajo specifičnosti v položaju kandidatov za zaposlitev in zaposlenih v javnem sektorju. Na drugi strani ni dvoma, da kandidat v sam razpisni postopek vselej vstopa prostovoljno, in da v okviru svoje strokovnosti znanje in izkušnje lahko ponudi kateremukoli delodajalcu. Čeprav govorimo o pravici do dela kot o temeljni človekovi pravici, je ne gre razumeti v smislu dolžnosti države, da zagotovi delovno mesto za vsakogar, ki ga želi, ker takega jamstva ni mogoče uresničiti. Dostopnost dela je preveč odvisna od ekonomske politike države, strukture proizvodnje, tehnološke razvitosti države, nivoja izobrazbe in sposobnosti vsakega posameznika. Država pa s svojo oblastno močjo prepoveduje diskriminacijo in zagotavlja enake možnosti pri zaposlovanju – tako, da daje posamezniku pravno sredstvo za primer, ko je v postopku izbire prišlo do neenake obravnave, kršitve razpisnega postopka ali izbire kandidata, ki ni izpolnjeval razpisnih pogojev . Zaradi navedenega Pooblaščenec meni, da je obdelava osebnih podatkov kandidata v razpisnem postopku dopustna na podlagi njegove osebne privolitve (nenazadnje na tej podlagi kandidat tudi vstopi v razpisni postopek), vendar vselej le v okviru, v katerem je obdelava osebnih podatkov kandidata potrebna in primerna za izvedbo samega razpisnega postopka in sklenitev delovnega razmerja. Obseg potrebnih podatkov je pri tem po prepričanju Pooblaščenca treba razlagati ozko. Navedeno pa na drugi strani glede na okoliščine konkretnega primera pomeni, da se kandidat kadarkoli lahko sam odloči in dejstvo svoje kandidature za določeno delovno mesto objavi, javno komentira ali kako drugače razkrije. V tem primeru po mnenju Pooblaščenca njegovi osebni podatki, ki jih je sam prostovoljno razkril javnosti, več ne uživajo varstva. Takšno interpretacijo izrecno podpira ureditev obdelave občutljivih osebnih podatkov iz
13. člena ZVOP-
14. Po določbi
15. točke
16. člena ZVOP-1 je obdelava občutljivih osebnih podatkov med drugim dopustna, če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe. Ker občutljivi osebni podatki zaradi svoje narave uživajo višje varstvo (tudi višji nivo zavarovanja), kar velja za občutljive osebne podatke, toliko bolj velja za »navadne« osebne podatke. Če torej posameznik sam prostovoljno razkrije, da kandidira za določeno delovno mesto, brez očitnega in izrecnega namena, da omeji namen uporabe teh podatkov, razkriti osebni podatki več ne uživajo varstva. Na drugi strani velja, da lahko posameznik svobodno - brez prisile privoli, da potencialni delodajalec v obsegu in za namen, ki izhaja iz privolitve, objaviti dejstvo njegove kandidature za prosto delovno mesto, jo javno komentira ali kako drugače razkrije. Če za javno objavo kandidature ni podlage v osebni privolitvi kandidata (niti v zakonu), gre pri podatkih o kandidatih za določeno delovno mesto, ne glede na to, da je potencialni delodajalec subjekt javnega sektorja, za varovane osebne podatke.
17. Pravna podlaga za oznako gradiva z osebnimi podatki kandidatov z »zaupno« Iz opisa zadeve izhaja, da je upravni odbor ZZZS gradivo v zvezi z razpisom označil za zaupno, prav tako tudi gradivo v zvezi z izborom kandidata, ki ga predlaga v imenovanje skupščini ZZZS. Slednji je tudi predlagal, da v delu odločanja o kandidatu sejo zapre za javnost in s to točko povezano gradivo šteje za zaupno ter ga kot tako posreduje v soglasje Državnemu zboru. Pooblaščenec v zvezi z označevanjem gradiva organov ZZZS s stopnjo »zaupno« najprej opozarja na določila Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 87/01 in nadaljnji; v nadaljevanju ZTP). Z ZTP so namreč določene skupne osnove enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov z delovnega področja državnih organov Republike Slovenije, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ter prenehanja tajnosti takšnih podatkov. Po ZTP morajo ravnati državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter drugi organi, gospodarske družbe in organizacije, ki pri izvajanju zakonsko določenih nalog pridobijo ali razpolagajo s tajnimi podatki. ZTP je sistemski zakon, ki enotno postavlja sistem tajnih podatkov, kar pomeni, da izven določb ZTP država, samoupravne lokalne skupnosti, nosilci javnih pooblastil in drugi, ki izvajajo oblastne funkcije, ne smejo postavljati novih/drugačnih pravil za označevanje podatkov s stopnjo tajnosti. Po ZTP (
18. člen) se lahko za tajnega določi podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na javno varnost; obrambo; zunanje zadeve; obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije; sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije; znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. S stopnjo »zaupno« se po
19. točki prvega odstavka
20. člena ZTP določi za tajnega podatek, katerega razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Pooblaščenec na podlagi navedenega meni, da označevanje gradiv s stopnjo »zaupno« v konkretnem primeru ni v skladu z ZTP. Kolikor je želel upravni odbor zgolj zagotoviti spoštovanje določb o varstvu osebnih podatkov, je kakršnokoli opredeljevanje dokumentov z oznakami tajnosti popolnoma odveč. Pooblaščenec želi le spomniti, da ZZZS obdeluje izjemno količino osebnih in tudi občutljivih osebnih podatkov obvezno zdravstveno zavarovanih oseb, ki seveda niso deležni nobene označbe, pa jih vendar varuje v skladu z določili ZVOP-1, tako da jih razkriva le uporabnikom, ki so za njihovo pridobitev in nadaljnjo obdelavo pooblaščeni s strani zakona ali posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Za varovanje osebnih podatkov je torej treba zgolj spoštovati določbe ZVOP-1, ki določajo primere dopustne obdelave.
21. Vidik javnosti delovanja organov ZZZS in dostopa do informacij javnega značaja Odprtost delovanja organov javnega sektorja je nujna za demokratično družbo. Posameznik, ki ne razpolaga z zadostno količino verodostojnih informacij, težje oblikuje svoja stališča do družbeno aktualnih vprašanj in posledično tudi težje sodeluje pri odločanju v javnih zadevah. Informacije posameznikom posredujejo mediji, organi javne uprave sami, z odprtostjo delovanja (javnimi sejami, posredovanjem sporočil za javnost, tiskovnimi konferencami …), lahko pa jih prek instituta dostopa do informacij javnega značaja zahteva in pridobi vsak posameznik sam. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06-UPB2; v nadaljevanju ZDIJZ) v slovenski prostor vnaša večjo odprtost in bolj jasno določen dostop do informacij, kar pomaga tudi k zmanjševanju nepravilnosti pri porabi javnih sredstev in večji odgovornosti subjektov, ki morajo delovati v javnem interesu. Pridobiti informacije, s katerimi razpolagajo organi, pomeni tudi način javnega nadzora nad delovanjem institucij. Informacije , ki jih imajo organi , so praviloma prosto dostopne vsakomur. Dostop do informacije javnega značaja pa organ zavrne, če se zahteva nanaša na katero od izjem, opredeljenih v
22. odstavku
23. člena ZDIJZ. Kadar je to mogoče, je treba tudi v primeru obstoja izjem omogočiti prosilcu delni dostop – dostop do zahtevane informacije, na kateri organ prekrije dele, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa. Kljub napisanemu pa morajo organi upoštevati tudi izjeme od izjem, določene v
24. in
25. odst.
26. člena ZDIJZ, ko mora organ kljub obstoju ene ali več izjem vseeno omogočiti dostop do informacije, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije ali če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
27. Sklepno Pooblaščenec za dajanje mnenj s področja dostopa do informacij javnega značaja ni pristojen, saj je po ZDIJZ pritožbeni organ. Stališče do konkretnega primera z vidika dostopa do informacij javnega značaja povzema iz že sprejetih odločitev v primerljivih primerih. Na podlagi vsega zapisanega Pooblaščenec meni, da je v fazi obravnave kandidatur na upravnem odboru ob odsotnosti privolitve kandidatov v javno razkritje tega dejstva, podatke o kandidatih treba obdelovati le znotraj upravljavca – v konkretnem primeru ZZZS. Tako je bila po mnenju Pooblaščenca odločitev upravnega odbora, da bo kandidature obravnaval in o njih odločal na delu seje, ki je bila zaprta za javnost, pravilna. Če bi se organ srečal z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja – do dokumentacije o kandidatih ali do zapisnika seje upravnega odbora, bi moral o dostopu odločiti v skladu z ZDIJZ. Torej dostop zavrniti v delu, kjer gre za izjeme (ena od njih je varstvo osebnih podatkov) oziroma omogočiti delni dostop s prekritjem podatkov, ki predstavljajo izjeme, kadar je to mogoče. V fazi obravnave s strani upravnega odbora izbranega in skupščini v imenovanje predlaganega kandidata pa Pooblaščenec meni, da je organ dolžan upoštevati tudi vidik javnega interesa in pretehtati, ali je pomembneje varovati osebne podatke predlaganega kandidata ali pravico javnosti, da ve, kdo je predlagani kandidat za vodenje tretje največje blagajne v državi. Enako velja po imenovanju kandidata na funkcijo generalnega direktorja ZZZS s strani skupščine. Tehtanje in posledično odločitev ni enostavna. Dejstvo pa je, da je javni interes tisto, kar služi različnim interesom javnosti. Pri uporabi tega testa organ preprosto odloča, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkrivanjem ali zapiranjem informacije. Zahtevni nalogi tehtanja med interesom posameznika, da zadrži svoje osebne podatke zase in javnim interesom, ki terja, da javnost izve, kdo je kandidat za imenovanje na funkcijo direktorja ZZZS s strani skupščine in Državnega zbora, pa se bo organ v konkretnem primeru lahko ognil v delu, v katerem je posameznik sam objavil dejstvo svoje kandidature in z njo povezane osebne podatke. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026