Varstvo zasebnosti učencev - IPRS

Varstvo zasebnosti učencev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.03.2021 Številka: 07121-1/2021/522 Kategorije:Moderne tehnologije, Pravne podlage, Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Pravne podlage, Zavarovanje osebnih podatkov, Moderne tehnologije Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Postavili ste več vprašanj v zvezi z vodenjem postopkov vzgojnega ukrepanja s strani šole, glede katerih vas zanima, ali so skladni s Splošno uredbo in sicer glede: 1) dopustnosti izrečenega vzgojnega ukrepa dijaku za neprimeren odnos do sošolca, ki se ni zgodil v času pouka ali preko uradnih komunikacijskih kanalov šole; 2) vpogledovanja učitelja v zasebne komunikacijske stike (posnetek zaslona aplikacije Snapchat) in dovoljenosti uporabe posnetka zaslona pogovora med dijakom A in dijakom B, ki je potekal po Snapchatu-u v prostem času kot dokaz za izrečen ukrep; 3) upoštevanja rokov pri obvestitvi staršev s strani šolske svetovalne službe (obveščena je bila pred božičnimi počitnicami, starše pa je obvestila 25.1.); 4) zakonitosti in dopustnosti obravnavanja primera preko Zooma, kjer so bili prisotni starši, dijak, razrednik, šolska svetovalna delavka, kasneje pa še na razredni uri, kjer so bili prisotni vsi dijaki tega razreda (poslušali so tudi družinski člani, sovrstniki itd.). *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi člena 58 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Uvodoma pojasnjujemo, da vam IP skladno s svojimi pristojnostmi ne more podati mnenja glede vodenja postopka vzgojnega ukrepanja v šoli in presoje dokazov, ki jih učitelji pri tem uporabijo. Predlagamo vam, da ta vprašanja naslovite na resorno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, saj je področje urejeno z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19), Zakonom o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19), z izdanimi podzakonskimi predpisi, kot je npr. Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/18 in 70/19) oz. z internimi pravili šole. Za navedena vprašanja IP ni pristojen in vam svojega mnenja ne more in ne sme podati (gre predvsem za vprašanji pod 1) in 3) ter delno pod 2)). IP vam podaja zgolj mnenje glede vprašanj, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov in ustrezna napotila glede varstva zasebnosti posameznika. IP je pristojen zgolj za del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Primer, ki ga opisujete, bi se lahko nanašal zlasti na del širše pravice, katere meje so začrtane v 37. členu Ustave RS glede komunikacijske zasebnosti, ki v prvem odstavku zagotavlja tajnost pisem in drugih občil kot posebno obliko (kategorijo) pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Pravica do komunikacijske zasebnosti pa sodi v pristojnost sodišč, varovana je namreč z instituti civilnega ter kazenskopravnega varstva. Iz vašega opisa ni jasno razvidno, ali gre v obravnavanem primeru za morebiti nezakonito obdelavo osebnih podatkov ali pa za razkritje vsebine zasebne korespondence med dijakoma (kjer prav tako ni jasno, na kakšen način bi se naj učitelj z njo seznanil). Zato opozarjamo, da se s Splošno uredbo varujejo le tisti osebni podatki, ki so v celoti ali delno avtomatizirano obdelani ter tisti osebni podatki, ki se vodijo v zbirkah osebnih podatkov ali pa so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe. Navedeni pomeni, da je pristojnost IP torej lahko podana zgolj v primerih, ko so osebni podatki pridobljeni iz zbirk osebnih podatkov oz. so avtomatizirano obdelani. V primeru, da bi učitelj npr. objavil ali razkril osebne podatke dijaka, bi za tako obdelavo morala obstajati primerna pravna podlaga skladno s 6. členom Splošne uredbe, npr. zakonska pravna podlaga (točka (

1. c)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe) ali privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (točka (
2. a)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe). Okoliščine same seznanitve z vsebino pogovora preko aplikacije Snapchat nam niso znane, vendar v kolikor so bili podatki predloženi učitelju s strani učenca oz. s privolitvijo starša, po vsej verjetnosti ne moremo govoriti o neupravičeni seznanitvi z navedenimi podatki. Do opisanega primera bi se lahko konkretno opredelili zgolj v inšpekcijskem postopku, zato vam lahko z nezavezujočim mnenjem podamo zgolj splošne usmeritve. V zvezi s spori npr. glede objave ali razkritja same vsebine elektronskih in drugih sporočil, kakor tudi v primerih, ko dejansko ne gre za obdelavo osebnih podatkov iz zbirk, so pristojna sodišča. V takšnih primerih lahko posameznik na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631 v nadaljevanju: OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, ko je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino. Opozarjamo pa tudi, da lahko kršitev tajnosti občil ob izpolnitvi zakonskih znakov predstavlja kaznivo dejanje, skladno z 139. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20, v nadaljevanju: KZ-1). Kaznivo dejanje se preganja na predlog, katerega mora oškodovanec podati na pristojni policijski postaji ali pristojnem državnem tožilstvu. Ponovno poudarjamo, da je v danem primeru pristojnost IP mogoča zgolj v primeru, če bi bili osebni podatki pridobljeni iz zbirk oziroma bi bili delno ali v celoti avtomatizirano obdelani. V zvezi z zahtevki posameznikov, ki izvirajo iz 35. oz. iz 37. člena Ustave RS, pa vam IP ne sme in ne more podati nezavezujočega mnenja glede morebitnih kršitev, saj nima stvarne pristojnosti, temveč so v teh primerih, kot je pojasnjeno zgoraj, pristojna sodišča. Glede obravnavanja primera preko Zooma, je treba poudariti, da imajo po mnenju IP šole pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov otrok v okviru izobraževanja na daljavo v točki (
3. c)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca) v zvezi s predpisi, ki opredeljujejo osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. V nadaljevanju morajo šole kot upravljavci osebnih podatkov, zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, med drugim morajo ob upoštevanju narave osebnih podatkov presoditi, kdo se lahko z osebnimi podatki seznani. Več informacij glede obdelave osebnih podatkov otrok preko v spletnem okolju je dostopnih v mnenju št. 07121-1/2020/538 z dne 7.4.2020. V kolikor gre v vašem primeru dejansko za spletno nadlegovanje, si lahko nekaj napotil o tem preberete tudi v mnenju št. 07121-1/2021/338 z dne 22.2.2021. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., Svetovalka Pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
4. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026