Vdor v predal elektronske pošte in zloraba imena + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.02.2007 Številka: 0712-208/2007/3 Kategorije:Elektronska pošta --> Kategorije: Elektronska pošta Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 16.02.2007.Spraševali ste nas, kako ravnati v primeru, ko ste na Policijo prijavili vdor v vašo elektronsko pošto in zlorabo imena, ker se je z vašega elektronskega poštnega predala širila nepooblaščena pošta. Oseba, ki je vdrla v vaš e-predal, naj bi pridobila vse vaše podatke in podatke vseh, s katerimi ste si dopisovali. Policija primer še preiskuje. Spraševali ste tudi, kaj sploh lahko storite, dokler ima ta oseba vaše podatke in ali morate obvestiti vse, ki so si dopisovali z vami, da ima nekdo tudi njihove podatke.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma poudarja, da so prisojnosti Informacijskega pooblaščenca opredeljene v ZVOP-1 in ZInfP.V
- členu ZVOP-1 so določene izjeme glede uporabe vseh ali dela določb zakona v določenih življenjskih situacijah, kjer bi bilo določbe tega zakona nesmiselno uporabljati.
- odstavek
- člena ZVOP-1 tako določa, da se ta zakon ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. O obdelavi osebnih podatkov za osebno uporabo govorimo npr. v primeru, ko ima posameznik doma seznam z osebnimi imeni, naslovi, datumi rojstva in telefonskimi številkami sorodnikov, prijateljev in znancev in ta seznam uporablja za komuniciranje z njimi, ne glede v kakšni obliki posameznik vodi in ureja takšen seznam. Poleg določb
- člena ZVOP-1, ki določa izjeme glede uporabe, je ključna opredelitev zbirke osebnih podatkov, kot je vsebovana v
- odstavku
- člena ZVOP-
- V knjigi dr. Janez Čebulja, je potreba po razlikovanju zbirk osebnih podatkov, ki jih ureja tako sedanja kot nekdanja zakonodaja o varstvu osebnih podatkov, in zbirk (osebnih) podatkov za zasebno rabo, razumljivo predstavljena : "Na splošno je zbirka podatkov zelo širok pojem, ki lahko zajema tudi osebne podatke, ki jih posedujejo posamezniki in se nanašajo na razmerja z ljudmi, ki so njihovi sorodniki, prijatelji ali znanci. Za takšne zbirke ni potrebno, da bi uveljavljali pravila, ki jih določa zakon, poleg tega pa je to tudi praktično neizvedljivo. V zvezi z uporabo in širjenjem takšnih podatkov bo moral posameznik, na katerega se nanašajo, iskati pravno varstvo v okviru kazenske zakonodaje (npr. kazniva dejanja zoper čast in dobro ime: razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje)."Z izključitvijo uporabe določb ZVOP-1 za izključno osebno uporabo osebnih podatkov se slovenski pravni red usklajuje z določbo
- alineje
- odstavka 3 člena Direktive 95/46/ES. V komentarju Direktive je podana naslednja razlaga te določbe: "Osebne dejavnosti so, v nasprotju s poklicnimi ali pridobitnimi dejavnostmi tiste, ki se nanašajo na zasebno uporabo posameznika, torej denimo naslovi prijateljev ali dopisovanje v okviru osebne potrošnje ali prostega časa. Družinske dejavnosti se nanašajo na vlogo posameznika v okviru družine, torej stike s sorodniki. Obseg obdelave ni odločilen. Seveda pa bi bilo mogoče iz obsežnega obdelovanja sklepati, da gre za več kot le osebne dejavnosti." Na tem mestu je potrebno poudariti, da je v primeru izjem iz
- odstavka
- člena zakona, za razliko od izjem iz
- in
- odstavka
- člena, izključena uporaba celotnega zakona in ne le njegovih posameznih določb. Glede na navedeno vam Pooblaščenec v konkretnem primeru žal ne more pomagati in vam lahko zgolj svetuje, da počakate na rezultate policijske preiskave. Na vprašanje, ali morate obvestiti osebe, ki so se dopisovali z vami, lahko žal le ponovimo, da gre v konkretnem primeru za izjemo glede uporabe zakona o varstvu osebnih podatkov, zato je odločitev, ali boste te osebe obvestili o dogodku, lahko predvsem in samo vaša in ni predpisana v zakonu o varstvu osebnih podatkov.V upanju na skorajšnjo rešitev nastale situacije vas prijazno pozdravljamo.Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026