Višina kredita na upravno izplačani prepovedi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.09.2015 Številka: 0712-1/2015/2382 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo v vašem elektronskem sporočilu z dne
- 2015 ugotavljate, da banke pri posredovanju upravno izplačilne prepovedi ali obvestila o dokončnem odplačilu posojila ipd. pošljejo delodajalcu tudi podatke o višini najetega posojila/lizinga. Menite, da gre za nepotreben podatek in sprašujete, ali je takšna praksa dopustna oziroma skladna z določbami o varstvu osebnih podatkov.Na podlagi
- točke
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – ZVOP–1-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1) vam glede na informacije, ki ste nam jih posredovali, pošiljamo naše neobvezno mnenje.Sklenitev kreditnega razmerja je prostovoljna in se izvrši na podlagi osebne privolitve posameznika – kreditojemalca, seveda pa mora banka kreditojemalcu pri tem zagotavljati t. i. informirano privolitev ter podatke zbirati in obdelovati le za določene in zakonite namene ter ob spoštovanju temeljnega načela sorazmernosti, kar pa je na podlagi celovitih informacij treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Posameznik v takšnih primerih, ko gre za zbiranje osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve, sam odloča o tem, katere osebne podatke in za kakšne namene jih bo posredoval osebam v zasebnem sektorju oziroma s kom bo v končni fazi sklenil pravni posel in s kom ne. Iz zapisanega je mogoče razbrati, da bi bilo mogoče, da je podatek o višini posojila/lizinga dejansko nepotreben, o tem ali gre v opisanem primeru res za kršitev ZVOP-1 pa lahko IP z gotovostjo presoja zgolj v okviru inšpekcijskega postopka.Obrazložitev:Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma podaja nekaj splošnih pojmov ZVOP–1 kot temeljnega zakona, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov.Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP–1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je v skladu z
- točko tega člena posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni po
- točki
- člena ZVOP–1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje.Za obdelavo osebnih podatkov v okviru ZVOP–1 je treba imeti ustrezno podlago: na podlagi
- člena ZVOP–1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek); namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek).Pravno podlago za zasebni sektor (kamor glede na
- točko
- člena ZVOP–1 spada banka) določa
- člen ZVOP–1: v zasebnem sektorju se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek); ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek); ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (tretji odstavek). Glede na to, da v vašem vprašanju izpostavljate prakso, po kateri banke v upravno izplačilni prepovedi navedejo podatke tudi o višini kredita (ni sicer razvidno, ali sprašujete na splošno ali pa imate sami takšen konkreten primer), se odgovor IP nanaša le na razmerje kreditojemalec – banka, ne pa na razmerje kreditojemalec – delodajalec, torej če bi vpis podatka o višini najetega kredita zahteval delodajalec. Zaradi večje preglednosti oziroma razumljivosti se odgovor v nadaljevanju osredotoča le na kredit in ne tudi na finančni zakup (lizing), ki ga tudi omenjate, čeprav v osnovi smiselno podobno velja tudi zanj. Prav tako je v tem odgovoru obravnavana le upravno izplačilna prepoved, ne pa tudi posebej z vaše strani omenjeno obvestilo o dokončnem odplačilu posojila, saj je pri slednjem za vas očitno enako (kot pri upravno izplačilni prepovedi) sporna prav navedba o višini odobrenega kredita.Na podlagi prvega odstavka
- člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US in 54/15; v nadaljevanju ZIZ) z upravno izplačilno prepovedjo dolžnik (tj. tudi kreditojemalec) dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku (tudi banki), delodajalec pa to potrdi, pri čemer ima ta prepoved glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec. Upravno izplačilno prepoved lahko dolžnik kadarkoli prekliče s pisno izjavo o preklicu, dano delodajalcu (četrti odstavek navedenega člena). Na podlagi Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15; v nadaljevanju ZBan–2) so tudi banke vključene v sistem izmenjave informacij o boniteti strank (
- in
- člen tega zakona), v okviru katerega se zbirajo in obdelujejo v
- členu tega zakona predpisani osebni podatki o fizičnih osebah, med drugim pri bančnih kreditih tudi podatki o znesku odobrenega kredita, znesku in vrsti posamezne anuitete oziroma obroka, odplačilni dobi itd. Glede na naravo oziroma vsebino kreditnega razmerja je seveda razumljivo, da imajo banke podlago za obdelavo podatkov o višini odobrenega kredita, pri čemer je podlaga za to določena že z navedenim zakonom. Poleg tega pa je treba upoštevati, da je banka del zasebnega sektorja, zasebni sektor pa ima glede dopustnosti obdelave osebnih podatkov večjo svobodo, kot pa jo pri obdelavi osebnih podatkov ZVOP–1 dopušča javnemu sektorju, v katerem je dovoljeno obdelovati osebne podatke praviloma le na podlagi zakona. Zasebni sektor namreč lahko obdeluje osebne podatke tudi na podlagi posameznikove osebne privolitve oziroma lahko tudi sam določi, katere osebne podatke bo zahteval od posameznika kot pogoj za sklenitev določenega pravnega posla z njim (s čimer sicer lahko tvega zavrnitev sklenitve le-tega), če ni obseg potrebnih osebnih podatkov že zakonsko določen.ZIZ, ZBan–2, niti Zakon o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 59/10, 77/11 in 30/13), za kakršen kredit gre očitno tudi v vašem vprašanju, nikjer ne določajo, katere podatke banke (oziroma kreditojemalec) za obdelavo bančnih kreditov navedejo v upravno izplačilni prepovedi in katerih ne smejo, zato IP sklepa, da gre za podatke, ki jih banke določajo same, v skladu s svojimi pravili oziroma splošnimi pogoji poslovanja. Banka tako lahko, kot vsak poslovni subjekt, ki varuje svoje poslovne interese, določi pogoje poslovanja, torej tudi osebne podatke, ki morajo biti navedeni v upravno izplačilni prepovedi, ki pa sicer že sama po sebi kaže na določeno premoženjsko stanje kreditojemalca. Pri tem pa IP tudi izpostavlja, da je sklenitev kreditnega razmerja prostovoljna in se izvrši na podlagi osebne privolitve posameznika – kreditojemalca. Osebna privolitev je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev, mora pa iti za prostovoljno izjavo, ki je dana na podlagi informacij (ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po ZVOP–1), da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen (
- točka
- člena ZVOP–1). Bistveno torej je, da je iz nje mogoče nedvomno sklepati na posameznikovo privolitev (
- točka
- člena ZVOP–1). Glede na to, da je upravno izplačilna prepoved določena prepoved izplačila kreditojemalčeve plače, ki jo je odobril sam kreditojemalec, je njegova odločitev tudi privolitev v to, da bo s posredovanjem upravno izplačilne prepovedi podatek o višini kredita, če je vpisan na tej prepovedi, sporočen delodajalcu (seveda pa mora banka kreditojemalcu pri tem zagotavljati t. i. informirano privolitev, kot je obrazloženo v nadaljevanju). IP še dodaja, da je v primeru najetja in poplačila kredita, ko je kreditojemalec zaposlen le pri enem delodajalcu, slednji na podlagi števila in višine mesečnih odtegljajev od plače seznanjen tudi z višino najetega kredita. Četudi pa ne gre le za enega delodajalca, lahko vsak delodajalec z vsoto mesečnih odtegljajev ali preprostim zmnožkom višine mesečnega odtegljaja in številom le-teh izračuna višino, vsaj za katero je kreditojemalec najel kredit.Ne glede na navedeno pa IP še poudarja, da vsakega upravljavca, torej tudi banko, zavezuje tudi načelo sorazmernosti, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. To načelo je neke vrste varovalka, da tudi upravljavec zasebnega sektorja ne bo v preveliki meri posegel v zasebnost posameznika, kljub siceršnji njegovi privolitvi. Prav tako pomembno je tudi spoštovanje
- člena ZVOP–1, po katerem se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.Vendar pa se IP ne more natančneje opredeliti v zvezi z vašim vprašanjem, ali banke na splošno delujejo v skladu z načelom sorazmernosti, saj je to treba ugotavljati in presojati v vsakem konkretnem primeru posebej oziroma na podlagi tako splošnih informacij iz vašega vprašanja konkretnejši odgovor ni možen. Ni namreč razvidno, ali je takšno poslovanje del poslovne politike banke in tako od vsakega kreditojemalca kot nujen pogoj zahteva navedbo višine kredita v upravno izplačilni prepovedi, ali pa je to odvisno od kakšnih drugih dejavnikov, npr. višine kredita, odplačilne dobe, vrste delodajalca ipd. Predvsem pa iz vašega vprašanja ni razvidno, s kakšnim namenom banka obdeluje oziroma sporoča podatek o višini kredita delodajalcu, brez tega pa ni mogoče presojati sorazmernosti. Pri obdelavi osebnih podatkov in načelu sorazmernosti je treba namreč izhajati iz namena njihovega zbiranja, saj se le na podlagi tega lahko presoja, ali je obdelava osebnega podatka izvršena le v obsegu, ki je za dosego konkretnega namena, o katerem mora biti v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznik ustrezno predhodno seznanjen, ustrezna in primerna. Če se podatki zbirajo na podlagi osebne privolitve oziroma neposredno od posameznika, mora upravljavec osebnih podatkov v skladu z
- členom ZVOP–1 posameznika namreč seznaniti, kdo bo obdeloval njegove osebne podatke in za kakšne namene jih bo obdeloval oziroma ga čim bolj izčrpno informirati o tej obdelavi (torej tudi v odnosu do sporočanja podatkov delodajalcu). Pomembno je torej zlasti, da je posameznik že v fazi zbiranja osebnih podatkov temeljito seznanjen z vsemi možnimi obdelavami osebnih podatkov oziroma da od upravljavca osebnih podatkov (banke) zahteva ustrezno informiranje o obdelavi osebnih podatkov. Drugo oziroma dodatno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov (torej poleg osebne privolitve posameznika) pa lahko imajo banke tudi na podlagi drugega odstavka
- člena ZVOP-
- Najem bančnega kredita je (tudi) v interesu kreditojemalca, zato je obdelava njegovih osebnih podatkov dopustna, če je potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe, kar pa je treba ugotavljati in izkazati v vsakem primeru posebej. Na podlagi vaših informacij oziroma navedenega ni mogoče ugotoviti, ali oziroma da bi šlo za slednji primer, niti da bi šlo za primer iz tretjega odstavka
- člena ZVOP–1, tj. da bi bilo zbiranje tega podatka nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov banke in da bi ti interesi očitno prevladali nad kreditodajalčevimi glede zaščite osebnih podatkov. V primerih po omenjenih zadnjih dveh odstavkih
- člena ZVOP–1 pa gre sicer tudi za izjeme, ki jih je treba zato razlagati ozko oziroma restriktivno.Na podlagi podanih informacij oziroma navedenega tako ni možno na splošno zaključiti, da banke pri navajanju višine odobrenega kredita v upravno izplačilni prepovedi ravnajo ali ne ravnajo v nasprotju z ZVOP–1, saj ni dovolj jasno oziroma ni možno ugotoviti, zakaj oziroma s kakšnim namenom je v upravno izplačilni prepovedi, posredovani delodajalcu, navedena tudi višina odobrenega kredita, nadalje tudi, ali je ta navedba zaradi določene politike poslovanja predpisana in obvezna oziroma ali se s tem varujejo poslovni interesi (kateri) banke ali morebiti celo delodajalca (zaradi lastne kontrole oziroma preprečitve morebitne odgovornosti za opuščeno odtegnitev), ki potrdi to prepoved in se z njo tudi sam zaveže nakazovati banki kreditojemalčeve anuitete, ali je zato sploh navedba višine kredita ustrezna oziroma potrebna za izvrševanje upravno izplačilne prepovedi oziroma mesečnih odtegljajev od kreditojemalčeve plače ipd. IP pa ponovno poudarja, da je sklenitev kreditnega razmerja prostovoljna in se izvrši na podlagi osebne privolitve posameznika – kreditojemalca. Posameznik pa v primerih, ko gre za zbiranje osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve, sam odloča o tem, katere osebne podatke in za kakšne namene bo posredoval osebam v zasebnem sektorju oziroma s kom bo v končni fazi sklenil pravni posel in s kom ne.Lepo vas pozdravljamo,Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravila:Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščenca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026