Video nadzor garderobe v športnem objektu in na delovnem mestu - IPRS

Video nadzor garderobe v športnem objektu in na delovnem mestu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.11.2006 Številka: 0712-357/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor, Delovna razmerja Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 14.11.
3. V njej nas sprašujete, pod katerimi pogoji se lahko z videonadzorom snema garderoba v javnem objektu (npr. športni objekt) in na delovnem mestu. Navajate, da je utemeljena potreba po izvajanju le tega zaradi varnosti ljudi ali premoženja.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena ZVOP-1 ter
6. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Po določbah
7. člena ZVOP-1 mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije:
8. da se izvaja videonadzor;
9. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
10. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.
11. odst.
12. člena ZVOP-1 določa, da se izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.
13. odst.
14. člena določa, da se videonadzor lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prejšnjega odstavka.
15. odst.
16. člena ZVOP-1 določa, da je prepovedano izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.
17. odst.
18. člena ZVOP-1 določa, da morajo biti zaposleni pred začetkom izvajanja videonadzora po tem členu vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju.
19. odst.
20. člena ZVOP-1 določa, da se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. V skladu z navedenimi zakonskimi določili se pod nobenimi pogoji ne sme izvajati videonadzora v garderobah v javnem objektu, saj zakon to izrecno prepoveduje. Znotraj delovnih prostorov pa se lahko izvaja videonadzor, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - videonadzor mora biti nujen za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti; - tega namena ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi; - videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz
21. odst.
22. člena ZVOP-1; - zaposleni morajo biti pisno vnaprej obveščeni o izvajanju videonadzora; - delodajalec se mora pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu; - videonadzora se ne sme izvajati v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.
23. člen ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo načelo sorazmernosti). Ob upoštevanju načela sorazmernosti je potrebno v vsakem konkretnem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposlenih v navedenih prostorih kamere videonadzornega sistema ne bi snemale. Na pravico delavcev do zasebnosti na delovnem mestu je opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v primeru Halford v. Združeno kraljestvo (25.06.1997, Reports 1997-III) med drugim zapisalo, da oseba zasebnost upravičeno pričakuje tudi na delovnem mestu. Pooblaščenec zgolj kot primerjalnopravni vidik svoje odločitve navaja tudi primer Kasacijskega sodišča Francije, št. 99-42.942, z dne 02.10.2001, kjer je to sodišče med drugim zapisalo, da ima delavec tudi med delovnim časom in na delovnem mestu pravico do spoštovanja zasebnega življenja. Vprašanje varstva zasebnosti je v razmerju delodajalec – delojemalec vedno potrebno reševati primeroma, saj se v tem vprašanju sooča več nasprotujočih interesov – na eni strani interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi (torej tudi pravico, da to nadzira), na drugi strani pa je prisoten legitimen interes zaposlenega, ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in delno samostojnost ter zaupnost tudi na delovnem mestu (glej podrobneje Komentar Ustave Republike Slovenije, ur. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, str. 401 in dalje). Ustavno sodišče RS (v nadaljevanju US) je leta 1997 v odločbi OdlUS VI, 158, U-I-25/95, med drugim uporabilo tudi načelo sorazmernosti, ki je tudi sicer priznano kot splošno ustavno načelo, izvedeno iz načela pravne države. V tem okviru je US med drugim zapisalo tudi, da ni a priori dopusten vsak poseg, ki je sicer nujen, če bi se hotela varovana pravica zavarovati v celoti, kadar tudi prva pravica zasluži enako močno varstvo. Pri koliziji takih pravic je treba dopustiti le take posege v eno pravico, ki druge pravice ne bodo zavarovali absolutno, ampak le sorazmerno s prvo (pravici bosta torej vzajemno omejeni druga z drugo). Iz vsega navedenega torej izhaja, da je potrebno pri varovanju premoženja delodajalca upoštevati tudi pravico do zasebnosti, zato se varovanja premoženja delodajalca ne more izvajati na način, ki bi posamezniku na delovnem mestu povsem odvzel pravico do zasebnosti. Po drugi strani pa pretirano opravičevanje pravice do zasebnosti ne more privesti do položaja, ko bi se s tem povsem izključila tudi pravica do varovanja premoženja delodajalca. Navsezadnje gre za dve ustavni pravici (
24. člen (in dalje) Ustave RS – pravica do zasebnosti;
25. člen Ustave RS – lastnina).V skladu z vsem navedenim lahko delodajalec videonadzor znotraj delovnih prostorov izvaja zgolj, kadar so izpolnjeni vsi pogoji iz zgoraj navedenega
26. člena ZVOP-
27. Pooblaščenec opozarja predvsem na dve zakonski zahtevi, ki jih delodajalci pred začetkom izvajanja video nadzora znotraj delovnih mest pogosto spregledajo. Prva je v »nujnosti« izvajanja takšnega videonadzora. Ni namreč dovolj zgolj površno ugotoviti, da je videonadzor znotraj delovnih prostorov potreben, beseda izjemoma, ki jo uporablja
28. člen ZVOP-1, kaže na to, da se obravnavana vrsta videonadzora lahko uvede samo takrat, ko se zgoraj navedenih namenov, ne da zagotoviti z drugimi načini varovanja / nadziranja. Le takšna ureditev je namreč v skladu z navedenimi odločbami Evropskega sodišča za človekove pravice, Ustavnega sodišča RS in načelom sorazmernosti kot ga določa
29. člen ZVOP-
30. Pooblaščenec opozarja tudi na
31. in
32. odst.
33. člena ZVOP-1, ki določata, da je potrebno zaposlene pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov pisno vnaprej obvestiti o njegovem izvajanju in da se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Izraz posvetovanje napotuje delodajalca na neko aktivno ravnanje, ne zgolj na obvestilo reprezentativnemu sindikatu. Ni torej dovolj, da se reprezentativni sindikat zgolj opozori na dejstvo, da se bo izvajal videonadzor znotraj delovnih mest, pač pa se je potrebno z njim posvetovati.Še več koristnih informacij se nahaja tudi na naši spletni strani www.ip-rs.si.S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026