Video snemanje pri opravljanju izpitov - IPRS

Video snemanje pri opravljanju izpitov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.05.2015 Številka: 0712-1/2015/1436 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje v zvezi z izvajanjem videonadzora nad kandidati, ki opravljajo izpite iz angleškega jezika za potrebe pridobivanja vizuma za vstop v Veliko Britanijo. Pojasnili ste, da bi posnetke hranili do 60 dni in sicer z namenom preverjanja goljufij, ki bi jih zaznali pri kandidatih, katerih izpitne naloge bi pregledovali. Sprašujete nas, ali bi bil tovrsten videonadzor dopusten.V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Vaše navedbe IP razume tako, da snemanje opravljanja izpita iz angleškega jezika, ki bi ga izvajali kot nevladna organizacija ne pomeni videonadzora v smislu ZVOP-1, lahko pa pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1, če so posamezniki, ki jih kamera snema, določeni ali določljivi, torej prepoznavni, in če s snemanjem nastane zbirka osebnih podatkov (posnetkov). Pred morebitnim snemanjem mora vaša organizacija tako pridobiti privolitev snemanega posameznika (kandidata in zaposlenega, ki je prisoten pri opravljanju izpita), če so posnetki takšne kakovosti, da je ta na njih določen ali določljiv. Privolitev mora biti svobodna (posameznik lahko snemanje brez negativnih posledic zanj odkloni) in dana na podlagi informacij, ki jih mora posamezniku zagotoviti upravljavec (za kakšen namen se snema, koliko časa se posnetki hranijo, komu se posredujejo ipd). IP pa pri tem opozarja še, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve posameznika) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
6. členu Kazenskega zakonika. Prav tako pa lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšno fotografijo posega v njegove osebnostne pravice, pravno varstvo skladno z določbami Obligacijskega zakonika uveljavi v sodnem postopku. Obrazložitev:ZVOP-1 je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. IP uvodoma ugotavlja, da snemanje opravljanja izpita, ki bi ga kandidati opravljali v vaših prostorih ne pomeni videonadzora v smislu ZVOP-1, lahko pa pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1, če so posamezniki, ki jih kamera snema, določeni ali določljivi, torej prepoznavni, in če s snemanjem nastane zbirka osebnih podatkov (posnetkov). V kolikor bi snemali profesorje (oz. vaše zaposlene) in kandidate pri opravljanju izpita ter obdelovali videoposnetke določenih ali določljivih posameznikov, potem morate za takšno početje, glede na določbe
7. in
8. člena ZVOP-1, imeti podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, na katerega se posnetki nanašajo. Glede na to da IP ne pozna zakona, ki bi vam dovoljeval snemanje kandidatov, morate pred snemanjem pridobiti privolitev snemanega posameznika, če so posnetki takšne kakovosti, da je ta na njih določen ali določljiv. To najverjetneje bo, ker sicer ne bi dosegli namena, ki ga navajate. Ob tem bi moral biti posameznik pred pričetkom snemanja oz. pristopa k izpitu imeti možnost odločiti se, ali bo pod pogoji, ki jih boste določili pristopil k opravljanju izpita.Z vidika snemanja zaposlenih, ki bi bili prisotni med opravljanjem izpitov pa IP pojasnjuje, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR) v določbi prvega odstavka
9. člena ZDR določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz navedene določbe ZDR tako izhaja, da delodajalec lahko zbira le tiste podatke zaposlenih in kandidatov za zaposlitev, ki so določeni s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. ZDR na ta način tudi konkretizira načelo sorazmernosti iz
10. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. V konkretnem primeru je IP mnenja, da snemanje opravljanja vozniškega izpita in s tem obdelava osebnih podatkov zaposlenih ni nujno potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Brez ustrezne privolitve posameznih zaposlenih snemanja tako ne smete izvajati. V zaključku vas opozarjamo še na to, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve posameznika) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
11. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 - UPB), vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
12. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju OZ), od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbami
13. in
14. člena OZ zahteva tudi odškodnino.Lep pozdrav,Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026