← Slovenija

Videonadzor - IPRS

Videonadzor + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.09.2021 Številka: 07121-1/2021/1862 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Na Informacijskega pooblaščenca ste naslovili zahtevo za mnenje, v kateri ste navedli, da je imel eden od najemnikov na strehi smetišča v bližini svojega avtomobila kamero, ki jo je po opominu odstranil. Sedaj je kamero ponovno vklopil, in sicer na vrhu, kjer je volan, zgoraj na površini, kamera je vidna, da snema. Glede na to, da je javna površina, ki se snema iz vozila, vas zanima, ali je to dovoljeno. V elektronskem sporočilu, ki ste ga še posredovali, ste navedli, da je stanovanje v lasti JSS MOL. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov in tako tudi ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. V nadaljevanju teg mnenja vas napotujemo na nekatera že izdana mnenja IP, kjer smo odgovarjali na podobno oz. isto vprašanje, kot je vaše, in vam posredujemo le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora, kot ga opisujete v svojem dopisu. Iz vaše zahteve ni povsem jasno razvidno, ali gre v primeru parkirišča oziroma površine, na kateri sosed izvaja videonadzor, za skupni prostor, ki pripada večstanovanjski stavbi, ali pa za zemljišče, ki je v lasti fizične ali pravne osebe. Če gre za skupni prostor, ki pripada večstanovanjski stavbi, bi morali biti za zakonito snemanje takšne površine izpolnjeni zakonski pogoji za videonadzor večstanovanjske stavbe, ki jih določa ZVOP-1 v
  7. členu. Zakonski pogoji med drugim zahtevajo, da je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, videonadzor pa se uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja (dokazovanje upravičenosti vzpostavitve videonadzora je na strani izvajalca in etažnih lastnikov, ki morajo izkazati, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode). Izvajalec videonadzora mora ob tem izpolniti še druge pogoje, določene v
  8. in
  9. členu ZVOP-1, in sicer mora med drugim o izvajanju videonadzora objaviti ustrezno obvestilo ter videonadzorni sistem zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb. V primeru, da parkirišče oziroma površina, kjer se izvaja videonadzor ni v skupni lasti lastnikov stanovanj v večstanovanjski stavbi, je videonadzor ob soglasju lastnika dopusten pod pogojem, če za izvajanje takšnega videonadzora obstaja katera od pravnih podlag iz prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe. Kot pravna podlaga za izvajanje videonadzora bi lahko prišla v poštev točka (f) člena 6

(1)Splošne uredbe, kar pomeni, da bi moral izvajalec videonadzora izkazati zakonite interese (npr. varovanje ljudi in premoženja), zaradi katerih je potrebno izvajati videonadzor, poleg tega pa bi moral znati obrazložiti, zakaj nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne svoboščine posameznikov, nad katerimi se izvaja videonadzor. Izvajanje takšnega videonadzora je lahko dopustno v primeru, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če se z videonadzorom nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. Zaradi tega mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor, izvajalec videonadzora pa mora izpolniti tudi vse zahteve iz
  1. člena ZVOP-1 (na primer objava obvestila o videonadzoru). IP sklepno dodaja še, da neupravičeno slikovno snemanje lahko v določenih primerih pomeni tudi kršitev določb druge področne zakonodaje, na primer. določbe
  2. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09, 55/09 – odl. US, 91/11,54/15, 38/16, 27/17, 23/20; v nadaljevanju: KZ-1), če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Posameznik, ki meni, da se z izvajanjem videonadzora posega v njegove osebnostne pravice, pa lahko uporabi institute civilnopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in sodijo v pristojnost sodišč. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. V zvezi z videonadzorom vam svetujemo, da si preberete predvsem naslednja: mnenje št. 07121-1/2020/370, z dne
  3. 2020 mnenje št. 07121-1/2020/1493, z dne
  4. 2020 mnenje št. 07121-1/2020/1510, z dne
  5. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Mateja Telič, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.