Videonadzor avtomobilskega salona in prenos slike na svetovni splet - IPRS

Videonadzor avtomobilskega salona in prenos slike na svetovni splet + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.02.2007 Številka: 0712-100/2007/2 Kategorije:Svetovni splet, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor, Svetovni splet Spoštovani,prejeli smo vaš dopis, v katerem nas sprašujete, ali je dovoljeno postaviti video kamero, ki snema avtomobilski salon, dvorišče, prostor pred pralnico in pred servisom tako, da je slika dostopna preko spleta vsem obiskovalcem spletne strani. Navajate tudi, da bi bili na posnetku prepoznavni zaposleni in tudi obiskovalci.Uvodoma smo vas dolžni opozoriti, da lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona. Zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje.Namen ZVOP-1 je preprečitev neustavne, nezakonite in neupravičene posege v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. ZVOP-1 torej ne pokriva celotnega spektra zasebnosti posameznika, temveč le tisti del, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov posameznika, t.j. njegovo informacijsko zasebnost.ZVOP-1 ureja v posebnem poglavju (členi od 74 do 77) videonadzor, kot posebno obliko obdelave osebnih podatkov. Video posnetek je osebni podatek pod pogojem, da je oseba na posnetku prepoznavna. Če ni, potem se ZVOP-1 za tovrstno snemanje ne uporablja, saj ne predstavlja posega v zasebnost posameznika. Ker bodo posamezniki v vašem primeru prepoznavni in ker nameravate namestiti spletno kamero, ki po naravi stvari shranjuje posnetke, vsaj za omejen čas, se za tovrstno snemanje uporabljajo določbe o videonadzoru določene v ZVOP-1.Pod kakšnimi pogoji ZVOP-1 dovoljuje izvajanje videonadzora? ZVOP-1 dovoljuje uvedbo videonadzora pod določenimi pogoji za namene snemanja dostopov v službene oziroma poslovne prostore, v večstanovanjskih hišah in v delovnih prostorih. Videonadzor notranjosti avtomobilskega salona, dvorišča in pred pralnico, kjer se snema tudi zaposlene, lahko opredelimo kot videonadzor delovnih prostorov ali kot videonadzor dostopa do poslovnih prostorov.ZVOP-1 v
6. čl. določa pogoje za uvedbo videonadzora za dostop do poslovnih prostorov in sicer, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Pisno odločitev, v kateri so obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora, sprejeme pooblaščena oseba.ZVOP-1 v
7. čl. določa pogoje za uvedbo videonadzora na delovnem mestu. Tako je določeno, da je izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov mogoče izvajati le izjemoma, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Določeno je še, da morajo biti zaposleni pred začetkom izvajanja videonadzora pisno obveščeni o njegovem izvajanju, delodajalec pa se mora posvetovati z reprezentativnim sindikatom.Dolžnost upravitelja videonadzornega sistema je pri vsakem videonadzoru preprečitev dostopa do videonadzornega sistema, vsem nepooblaščenim osebam. Videonadzorni sistem mora biti urejen tako, da so posnetki ustrezno tehnično in fizično zavarovani pred dostopom nepooblaščenih oseb. S takšno določbo je zakonodajalec želel preprečiti zlorabe osebnih podatkov, ki bi nastale, če bi lahko vsakdo v posnetke vpogledoval, shranjeval, pošiljal ali kako drugače obdeloval. Če so posnetki videonadzora dostopni vsem obiskovalcem spletne strani, potem upravljavec ne more zagotoviti, da je videonadzorni sistem zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb (
8. odst.
9. čl. ZVOP-1). Vsak obiskovalec spletne strani namreč lahko spremlja in tudi shranjuje video posnetke. Ker bi torej lahko vsak obiskovalec spletne strani spremljal in tudi na enostaven način shranjeval posnetke, obstaja velika verjetnost, da bi se takšni posnetki uporabili tudi za druge namene, kot so bili prvotno zbrani, kar je v nasprotju s temeljnim načelom, da se osebni podatki lahko obdelujejo samo za določene namene (npr. varovanje premoženja), in da je prepovedana nadaljnja obdelava osebnih podatkov za druge namene (
10. čl. ZVOP-1). Pri tovrstnem videonadzoru upravljavec tudi ne more zagotoviti, da se osebni podatki (slika in glas posameznika, datum in čas posnetka itd.) hranijo le eno leto po nastanku, kot to določa
11. odst.
12. člena ZVOP-1 oziroma samo toliko časa, kot je nujno potrebno za dosego namena (
13. čl. ZVOP-1). Videonadzor preko spletne kamere pa je problematičen tudi, ker upravljavec v tem primeru ne more zagotoviti evidence, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz evidence videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov (
14. tč.
15. odst.
16. člena ZVOP-1).Na podlagi zgoraj navedenega, Pooblaščenec meni, da je postavitev spletne kamere, ki snema notranjost avtomobilskega salona ali okolice in to tako, da so posamezniki prepoznavni ter, da so posnetki dostopni vsem obiskovalcem spletne strani, v nasprotju s petim odstavkom
17. člena ZVOP-
18. Taka postavitev pa je sporna tudi z vidika
19. čl.,
20. čl.,
21. čl in
22. čl ZVOP-1, predvsem pa predstavlja preveliko stopnjo tveganja za zasebnost in dostojanstvo posameznikov (zaposlenih in obiskovalcev), da bi bila dovoljena glede na namen in smisel temeljnih načel ZVOP-
23. Zato Pooblaščenec meni, da postavitev spletne kamere v vašem primeru ni dovoljena.Lep pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026