Videonadzor brez shranjevanja posnetkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.01.2015 Številka: 0712-1/2015/125 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 14.1.2015 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da želite za vašega naročnika izvesti promocijsko aktivnost na mestnih avtobusih v Ljubljani. Dva sedeža na mestnem avtobusu bi preoblekli in dodatno opremili v sedež rezerviran za zaljubljence. Na sedež, bi bila usmerjena kamera. Na zaslonu v tem avtobusu bi se, ko bi bil sedež zaseden, prikazal video v živo. Navedli ste še, da videoposnetkov ne bi hranili. Slika bi bila prikazana le v živo na zaslonu, ki bi bil v avtobusu. Zaradi navedenega nas sprašujete, ali bi bilo dovolj, da z obvestilom pred samim sedežem in ob vstopu v avtobus obvestite potnike, da je sedež pod video kamero in da je namenjen marketinškim namenom in z obvestilom, da videoposnetkov ne hranite ali bi morali zbirati soglasja mimoidočih, preden bi se usedli na sedež.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Pooblaščenec pojasnjuje, da pri izvajanju videonadzora na način, da se slika ne snema, ne nastaja zbirka osebnih podatkov. Kljub temu pa poudarjamo, da gre za avtomatizirano obdelavo osebnih podatkov in da hkrati obstaja možnost, da posameznik, ki vidi živo sliko, lahko kadarkoli ustvari zbirko osebnih podatkov. Zaradi navedenega Pooblaščenec meni, da je primerno, da izvajalec zagotovi obdelavo osebnih podatkov na zakonit način. Tako je potrebno že ob vzpostavitvi videonadzornega sistema upoštevati vsa določila, ki jih določa ZVOP-1 (
- in
- člen).Videnonadzor bo torej v konkretnem primeru zakonit zgolj v kolikor bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji kot jih določa ZVOP-1.O b r a z l o ž i t e v:Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Pooblaščenec opozarja še na možnost, ki jo ima vsak posameznik, ki lahko vidi živo sliko, da si s pomočjo različnih tehničnih sredstev lahko naredi posnetek sam, ga shrani, distribuira, z njim grafično manipulira oziroma naredi zbirko posnetkov. Zaradi navedenega Pooblaščenec meni, da je izvajalec tudi v takšnih primerih, kot ga opisujete, dolžan zagotoviti obdelavo osebnih podatkov na zakonit način oz. v skladu z določbami ZVOP-1.Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito izvajanje videonadzora po ZVOP-1 so na splošno določeni v
- členu ZVOP-
- Drugi odstavek tega člena določa, da mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Tretji odstavek
- člena določa, da mora obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebovati naslednje informacije:
- da se izvaja videonadzor;
- naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
- telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz video-nadzornega sistema.Pooblaščenec opozarja še, da v konkretnem primeru pride v poštev tudi
- člen ZVOP-1, ki posebej ureja dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore. Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se skladno z določbami
- člena ZVOP-1 lahko izvaja, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drug pristojen oziroma pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Uvedba videonadzora se lahko določi tudi z zakonom ali s predpisom, sprejetim na njegovi podlagi. O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Pooblaščencu je znano, da Javno podjetje ljubljanski potniški promet (JPLPP), na mestnih avtobusih že sedaj izvaja videonadzor, najverjetneje predvsem z namenom varovanja premoženja. Ker niste navedli podrobnosti o delovanju videonadzornega sistema vas opozarjamo, da mora biti vaš videonadzor popolnoma ločen od tistega, s katerim JPLPP varuje premoženje. Zaradi navedenega je potrebno ne le objaviti posebne vrste obvestila, ki ga navajate temveč je potrebno posebej o tem seznaniti tudi zaposlene, ki na mestnih avtobusih opravljajo svoje delo. Slika, ki jo pokriva kamera pa mora biti usmerjena zgolj na sedeža, ki ju navajate.V zaključku pa vas Pooblaščenec opozarja tudi na to, da je izvajalec, ki se odloči za takšno obliko videonadzora, lahko podvržen tudi odškodninski tožbi ali uvedbi kazenskega postopka zaradi možnega kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja.
- člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008 (66/2008 popr.), s spremembami in dopolnitvami; KZ-1), namreč določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in s tem občutno poseže v njegovo zasebnost, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Posameznik pa lahko po
- členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, s spremembami in dopolnitvami, OZ) vloži tudi tožbo na sodišče, ki lahko odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica.Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026