← Slovenija

Videonadzor brez vednosti najemodajalca - IPRS

Videonadzor brez vednosti najemodajalca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.03.2010 Številka: 0712 – 2/2010/346 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 1.3.2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete: 1 ali lahko najemnik namesti kamere za snemanje poslovnih prostorov (gostinski lokal) brez predhodne privolitve najemodajalca?, 2 ali se videoposnetki, narejeni znotraj poslovnih prostorov, lahko uporabljajo kot dokaz v kazenskem postopku? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. tč.
  3. odst.
  4. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Najemnik poslovnih prostorov lahko izvaja videonadzor, če ob tem izpolni vse pogoje, ki jih določa ZVOP-1 (obvestiti vse zaposlene v lokalu, pisna obrazložitev razlogov za uvedbo videonadzora,…), vendar pa je odvisno od najemodajalca, pod kakšnimi pogoji oddaja prostore (ali dopušča poseg v nepremičnino z vidika inštalacije videonadzornega sistema). Najboljše pa je to podrobnost urediti v najemni pogodbi med najemodajalcem in najemnikom poslovnega prostora (saj to zmanjša možnost sporov). Posnetki, pridobljeni z videonadzorom, ki mora biti zakonit, se lahko v sodnih postopkih uporabijo tudi brez privolitve posameznika, saj je ravno namen videonadzora zavarovanje premoženja in ljudi. Pooblaščenec pa ob tem še opozarja, da je v skladu z načelom proste presoje dokazov izključno v pristojnosti organa (sodišča), če bo te posnetke tudi uporabil oz. štel kot dokaz. O b r a z l o ž i t e v: 1) Pooblaščenec vas uvodoma seznanja s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito izvajanje videonadzora po ZVOP-1: Po določbah
  6. člena ZVOP-1 mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije:
  7. da se izvaja videonadzor;
  8. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
  9. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Šteje se, da je s takšnim obvestilom, posameznik obveščen o obdelavi osebnih podatkov po
  10. čl. ZVOP-
  11. Videonadzorni sistem mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami
  12. in
  13. člena ZVOP-1 v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz
  14. člena ZVOP-
  15. Pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami
  16. člena ZVOP-1 v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema. Po določbah
  17. člena ZVOP-1 mora pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor zagotoviti tudi evidenco, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz evidence videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.
  18. člen ZVOP-1 določa izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov in ta se lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interese. Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorih posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Le na področju obrambe države, obveščevalno-varnostne dejavnosti države in varovanja tajnih podatkov delodajalcu ni potrebno pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov pisno obvestiti zaposlenih, prav tako pa se mu tudi ni potrebno posvetovati z reprezentativnim sindikatom. V konkretnem primeru najemnik poslovnih prostorov lahko izvaja videonadzor, če ob tem izpolni vse pogoje, ki jih določa ZVOP-1 (obvestiti vse zaposlene v lokalu, pisna obrazložitev razlogov za uvedbo videonadzora,…). Vendar pa je treba poudariti, da je najbolje, če najemnik in najemodajalec podrobnosti uporabe nepremičnine (ali bo dopustil inštalacijo sistema ali ne) opredelita v najemni pogodbi (zmanjša se možnost sporov), drugače pa je najemodajalec tisti, ki postavlja pogoje in če jih najemnik ne želi sprejeti, pač poišče nove prostore. 2) Pooblaščenec primarno opozarja, da se mora videonadzor izvajati v skladu z določbami ZVOP-
  19. Na podlagi tako pridobljenih osebnih podatkov pa lahko upravljavec osebnih podatkov le te nadalje obdeluje samo za vnaprej določene in zakonite namene. Posnetki, pridobljeni z videonadzorom, ki mora biti zakonit, se lahko v sodnih postopkih kot dokaz uporabijo tudi brez privolitve posameznika, saj se videonadzor lahko uporablja le v primerih in na način, ko to dopušča zakon. Zakonska določba v takšnih primerih nadomesti pravico do samo-odločitve posameznika. Pooblaščenec pa ob tem še opozarja, da je v skladu z načelom proste presoje dokazov izključno v pristojnosti organa (sodišča), če bo te posnetke tudi uporabil oz. štel kot dokaz. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.