Videonadzor delovnih prostorov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.01.2022 Številka: 07121-1/2022/67 Kategorije: --> Kategorije: Pogodbena obdelava podatkov, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede snemanja delovnega procesa. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma splošno pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov. Videonadzora v delovnih prostorih ZVOP-1 sicer ne prepoveduje, določa pa v
- členu zelo stroga pravila glede njegove vzpostavitve in izvajanja. Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov (za delovne prostore gre šteti vse prostore in površine, kjer zaposleni opravljajo svoje delovne naloge) se tako lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. To pomeni, da mora izvajalec videonadzora v vsakem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposleni ne bi bili podvrženi snemanju, saj gre za invazivni poseg v zasebnost zaposlenega. Odločanje o nujnosti in potrebnosti uvedbe videonadzora mora torej slediti zgoraj navedenim namenom, upravičenost pa se mora vedno presojati od primera do primera, kar pomeni, da mora biti osnovno vodilo pri uvedbi videonadzora načelo, da se ta uvede takrat, kadar ni na razpolago drugega milejšega ukrepa za dosego teh namenov. Delodajalec sme torej izvajati videonadzor nad zaposlenimi le v primerih in pod pogoji oziroma za namene, ki jih določa ZVOP-
- Pred uvedbo videonadzora se je treba posvetovati tudi z reprezentativnim sindikatom o nujnosti uvedbe takšnega videonadzora, če tak sindikat obstaja. Prav tako je treba zaposlene še pred začetkom izvajanja videonadzora pisno obvestiti o tem, da se bo začel izvajati videonadzor. Nadalje ZVOP-1 v
- odstavku
- člena določa, da se lahko videonadzor izvaja zgolj v tistih delih prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz
- odstavka
- člena. Absolutno prepovedano pa je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaradi varstva zasebnosti zaposlenih se mora videonadzor delovnih prostorov tudi s prostorskega vidika omejiti na najmanjši možni prostor, ki še zagotavlja zaščito določenih objektov varstva. Ključno je torej, da se videonadzor izvaja le v tistih delovnih prostorih, kjer je to nujno potrebno za varovanje določene pravne dobrine, in da se izvaja videonadzor delovnih prostorov kot takih, ne pa posameznih zaposlenih, ki v teh delovnih prostorih opravljajo svoje delo. IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor treba izvajati v skladu s splošnimi načeli iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Zlasti je treba spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov ter poskrbeti, da bi bili osebni podatki, ki bi se pri tem obdelovali, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Pomembno je namreč, da tudi v primerih, ko se ugotovi, da je pred varstvom informacijske zasebnosti posameznika treba dati prednost varstvu drugih pravnih dobrin, ta prednost ni absolutna, ampak se v navedeno pravico poseže le tako in toliko, kolikor je to potrebno za zavarovanje te druge dobrine. IP izpostavlja, da zgolj na podlagi razpoložljivih informacij iz vašega dopisa ter v okviru nezavezujočega mnenja ne more oceniti, ali bi bil videonadzor v konkretnem primeru zakonit. Upoštevati je treba namreč namen vzpostavitve videonadzora, njegovo nujnost in potrebnost, lokacije kamer in njihov doseg ter druge relevantne okoliščine konkretnega primera, ki jih je mogoče v celoti proučiti le v okviru inšpekcijskega postopka. Upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru torej delodajalec - čistilni servis) pa je tisti, ki mora na podlagi zgoraj opisanih pogojev sprejeti dokončno odločitev, ali bo videonadzor uvedel ali ne. Ob tem IP opozarja, da v skladu s
- členom Splošne uredbe o varstvu podatkov pojem »upravljavec« pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave, pojem »obdelovalec« pa pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca. Pogodbeni obdelovalci so torej tiste organizacije oziroma posamezniki, ki po naročilu določenega upravljavca osebnih podatkov in v skladu z njegovimi zahtevami za določeno nalogo oziroma namen zanj obdelujejo osebne podatke posameznikov. IP poudarja, da je bistvenega pomena dejstvo, da lahko obdelovalec osebne podatke obdeluje zgolj za namene, za katere ga je pooblastil upravljavec in torej osebnih podatkov ne obdeluje za lastne namene. V vlogi obdelovalca bo tako nastopala tista pravna oziroma fizična oseba, ki bo obdelavo osebnih podatkov izvrševala izključno v imenu in za račun upravljavca osebnih podatkov, bo pri tem črpala podlago za obdelavo osebnih podatkov iz upravičenj upravljavca ter bo v zvezi s samimi dejanji obdelave vezana na navodila upravljavca. Glede na navedbe iz vašega zaprosila za mnenje IP sklepa, da bi v primeru, da upravljavec sprejme odločitev o uvedbi videonadzora, videonadzor izvajalo vaše podjetje, kar najverjetneje pomeni, da bi bilo le-to v konkretnem primeru obdelovalec, čistilno podjetje pa upravljavec. Razmerje med upravljavcem in obdelovalcem ureja
- člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, kjer je določeno, da obdelavo s strani obdelovalca ureja pogodba ali drug pravni akt v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki določa obveznosti obdelovalca do upravljavca, v katerem so določeni vsebina in trajanje obdelave, narava in namen obdelave, vrsta osebnih podatkov, kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter obveznosti in pravice upravljavca. V istem členu je določeno tudi, kaj mora takšna pogodba ali drug pravni akt vsebovati. Tak pisni akt zagotavlja, da se tako upravljavec kot obdelovalec zavedata svojih pravic in obveznosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Odgovornost za zakonito obdelavo osebnih podatkov je primarno na strani upravljavca in ostaja njegova odgovornost tudi po njihovem posredovanju pogodbenemu obdelovalcu. Ob tem pa IP opozarja, da ima v določenem delu obdelovalec podobne obveznosti kot upravljavec osebnih podatkov in je neposredno odgovoren za zakonito obdelavo osebnih podatkov v okviru svojih pooblastil. Pravila zakonite obdelave osebnih podatkov mora poznati in jih v praksi tudi ustrezno izvrševati. Več informacij o pogodbeni obdelavi vsebujejo Smernice o pogodbeni obdelavi, ki jih je sprejel in na svoji spletni strani objavil IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_pogodbeni_obdelavi_web.pdf Ob tem IP opominja, da mora v skladu s
- členom ZVOP-1 oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo mora vsebovati točno določene informacije (da se izvaja videonadzor; naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja; telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema ter vse informacije iz prvega in drugega odstavka
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). IP opozarja tudi na obveznosti, ki jih ima upravljavec osebnih podatkov v zvezi z varnostjo obdelave iz
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma zavarovanjem osebnih podatkov iz
- in
- člena ZVOP-
- Upravljavec mora namreč sprejeti in izvajati ustrezne postopke in ukrepe varnosti oziroma zavarovanja osebnih podatkov, ki jih predvidevajo določbe navedenih členov. IP dodaja še, da so podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora dosegljive tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ Prav tako je IP glede videonadzora izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/vop/ S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026