Videonadzor ekoloških otokov - IPRS

Videonadzor ekoloških otokov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.05.2021 Številka: 07120-1/2021/240 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da imate na območju občine Radovljice na več lokacijah na javnih površinah umeščene t.i. eko otoke za ločeno zbiranje odpadkov. Ker zaznavate kršitve odlaganja odpadkov na podlagi Odloka, predvsem odlaganje odpadkov poleg zabojnikov, kot možno rešitev vidite v namestitvi nadzornih kamer, ki bi snemale lokacije eko otokov na javnih površinah. Prosite naše pravno mnenje glede dopustnosti namestitve in snemanja nadzornih kamer za nadzor eko otokov oz. pravne podlage in obveznosti. Zanima vas tudi, če lahko na ta način zbrane podatke uporabite v prekrškovnem postopku. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
5. točko prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem. Kot izhaja iz več mnenj IP, je uvedba videonadzora na javnih površinah (tudi ekološki otoki) dovoljena, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja, seveda ob spoštovanju načela sorazmernosti (glej npr. mnenje Videonadzor smetnjakov na javnih površinah št. 07121-1/2020/628, z dne 16.04.2020 in mnenje Videonadzor ekoloških otokov, št. 07120-1/2020/514, z dne 15.09.2020). Iz navedenih mnenj izhajajo tudi podrobnejši pogoji za uvedbo videonadzora. Kot IP razume iz vašega dopisa, videonadzora ne bi uvedli z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja (npr. preprečevanje vandalizma) – temveč za pregon kršiteljev v zvezi z nedovoljenim ali nepravilnim odlaganjem odpadkov. IP meni, da uvedba videonadzora za namen odkrivanja in pregona kršiteljev odlokov glede pravilnega odlaganja odpadkov načeloma ni dopustna, saj bi videonadzor za tak namen nesorazmerno posegel v človekovo pravico do zasebnosti (
8. člen Ustave RS) in varstva osebnih podatkov (
9. člen Ustave RS). Tak ukrep verjetno ne bi bil sorazmeren, ker bi bil cilj, ki jih običajno zasledujejo odloki za pravilno odlaganje odpadkov (npr. zagotavljanje učinkovitega dela javnih služb za odvoz odpadkov, pravilno ločevanje odpadkov, ipd.) verjetno nesorazmeren glede na poseg v varovane pravice (zlasti tudi pravice tistih, ki smeti odlagajo na dovoljen način). Dokončno presojo dopustnosti, pa je mogoče izvesti zgolj v konkretnem primeru. Glede vašega vprašanja, ali je tak posnetek dopustno uporabiti v konkretnem prekrškovnem postopku zoper kršitelje, IP pojasnjuje, da se lahko zakonitost vodenja konkretnih prekrškovnih postopkov presoja zgolj v okviru rednih in izrednih pravnih sredstev. V tem smislu lahko le opozorimo na določbo iz tretjega odstavka
10. člena Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US; ZP-1), po kateri sodišče s sodbo ugodi zahtevi in spremeni odločbo prekrškovnega organa, ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če ugotovi (med drugim tudi), če se odločba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot že navedeno, pa IP v okviru mnenja ne more ugotavljati dopustnosti posegov v človekove pravice v konkretnem primeru. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026