← Slovenija

Videonadzor in register IP - IPRS

Videonadzor in register IP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.11.2007 Številka: 0712-1032/2007/2 Kategorije:Register zbirk osebnih podatkov --> Kategorije: Register zbirk osebnih podatkov Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da ste v podjetju uvedli videonadzor za potrebe varovanja informacij in premoženja, ki pa je aktiven (kamere snemajo) samo v času, ko v objektu ni nobenega od zaposlenih oz. v nočnem času. Vsi zaposleni so bili o uvedbi in načinu delovanja videonadzornega sistema obveščeni z internim obvestilom, prav tako je direktor družbe podpisal sklep o izvajanju videonadzora. Skladno z ZVOP-om so nalepljene tudi opozorilne nalepke, da je objekt pod videonadzorom. Sprašujete pa nas: Ali morate Informacijskemu pooblaščencu prijaviti zbirko o videonadzoru, čeprav videonadzorne kamere ne snemajo ljudi oz. jih snemajo samo v primeru nepooblaščenega vstopa v objekt. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Iz vsebine vaših navedb in vprašanja izhaja, da v podjetju izvajate videonadzor, vendar le v času, ko v objektu ni nobenega zaposlenega oz. v nočnem času. Navajate, da ste o uvedbi videonadzora že obvestili zaposlene, objavili obvestila, da se izvaja videonadzor ter sprejeli sklep o uvedbi, iz katerega izhaja namen uvedbe videonadzora; varovanje informacij in premoženja. Pooblaščenec meni, da že iz navedenega namena uvedbe videonadzornega sistema izhaja, da slika in posnetki lahko vsebujejo tudi posameznike, ljudi, ki v tem času vstopijo v objekt in da torej lahko nastaja zbirka osebnih podatkov. Pooblaščenec zato odgovarja, da ste ne glede na to, da v večini posnetkov, ki nastajajo na podlagi videonadzornega sistema, ki kot navajate, deluje le ob odsotnosti zaposlenih oz. ponoči, slika ne zajema ljudi oz. zaposlenih, dolžni prijaviti zbirko osebnih podatkov v Register zbirk osebnih podatkov, ki ga vodi Informacijski pooblaščenec, v kolikor imate v podjetju več kot 50 zaposlenih in ne glede na število zaposlenih, v kolikor ste pravna oseba javnega sektorja, notar, odvetnik, detektiv, izvršitelj, izvajalec zasebnega varovanja, zasebni zdravstveni delavec, izvajalec zdravstvenih storitev ter upravljavec osebnih podatkov, ki vsebujejo občutljive osebne podatke in je obdelava občutljivih osebnih podatkov del vaše registrirane dejavnosti. O b r a z l o ž i t e v:
  8. Osnovni pojmi ZVOP-1 Osebni podatek je v skladu s
  9. tč.
  10. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu z
  11. tč.
  12. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov v skladu s
  13. tč.
  14. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Načelo sorazmernosti je določeno v
  15. členu ZVOP-1 in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
  16. tč.
  17. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
  18. Katalog zbirk osebnih podatkov in Register zbirk osebnih podatkov Določbe od
  19. do
  20. člena ZVOP-1 urejajo dolžnosti zavezancev glede katalogov zbirk osebnih podatkov in registra zbirk osebnih podatkov. Vsebina kataloga je določena v
  21. členu ZVOP-
  22. V skladu s
  23. odst.
  24. člena ZVOP-1 mora upravljavec osebnih podatkov za vsako zbirko osebnih podatkov vzpostaviti katalog zbirke osebnih podatkov, ki vsebuje:
  25. naziv zbirke osebnih podatkov;
  26. podatke o upravljavcu osebnih podatkov (za fizično osebo: osebno ime, naslov opravljanja dejavnosti ali naslov stalnega ali začasnega prebivališča, za samostojnega podjetnika posameznika pa še firmo, sedež in matično številko; za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravljavca osebnih podatkov in matično številko);
  27. pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov;
  28. kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
  29. vrste osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov;
  30. namen obdelave;
  31. rok hrambe osebnih podatkov;
  32. omejitve pravic posameznikov glede osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov in
  33. pravno podlago omejitev;
  34. uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, vsebovanih v zbirki osebnih podatkov;
  35. dejstvo, ali se osebni podatki iznašajo v tretjo državo, kam, komu in pravno podlago iznosa;
  36. splošen opis zavarovanja osebnih podatkov;
  37. podatke o povezanih zbirkah osebnih podatkov iz uradnih evidenc ter javnih knjig;
  38. podatke o zastopniku iz tretjega odstavka
  39. člena tega zakona (za fizično osebo: osebno ime, naslov opravljanja dejavnosti ali naslov stalnega ali začasnega prebivališča, za samostojnega podjetnika posameznika pa še firmo, sedež in matično številko; za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravljavca osebnih podatkov in matično številko).
  40. odst.
  41. člena ZVOP-1 določa, da mora upravljavec osebnih podatkov skrbeti za točnost in ažurnost kataloga.
  42. odst.
  43. člena določa, katere dele kataloga mora upravljavec osebnih podatkov sporočiti državnemu nadzornemu organu (Informacijskemu pooblaščencu). Te podatke mora upravljavec sporočiti najmanj 15 dni pred vzpostavitvijo zbirke osebnih podatkov ali pred vnosom nove vrste osebnih podatkov. Upravljavec mora Pooblaščencu v skladu z
  44. odst.
  45. člena sporočiti tudi spremembe podatkov in sicer najkasneje v osmih dneh od dneva spremembe.
  46. člen ZVOP-1 določa, da državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov vodi in vzdržuje register zbirk osebnih podatkov, ki vsebuje podatke iz
  47. člena tega zakona, na način, določen z metodologijo njegovega vodenja. Register se vodi s sredstvi informacijske tehnologije in se objavi na spletni strani Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: spletna stran). Pravilnik o metodologiji iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za pravosodje, na predlog glavne državne nadzornice oziroma glavnega državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: glavni državni nadzornik). Izjeme, ki jo določa ZVOP-1 glede sporočanja v register zbirk, so navedene v
  48. členu ZVOP-
  49. V skladu s tem podatkov iz prvega odstavka
  50. člena ni potrebno posredovati tistemu upravljavcu osebnih podatkov, ki obdeluje osebne podatke izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe; tistemu upravljavcu, ki obdeluje osebne podatke o svojih članih in jih obdelujejo politične stranke, sindikati, društva ali verske skupnosti, se ne uporabljajo 26.,
  51. in
  52. člen tega zakona. Za osebne podatke, ki jih za namene obveščanja javnosti obdelujejo mediji, se ne uporabljajo drugi odstavek
  53. člena, 26.,
  54. in
  55. člen ter V. del ZVOP-1 (ki ureja Iznos osebnih podatkov). Upravljavcem osebnih podatkov z manj kot 50 zaposlenimi prav tako ni treba izpolniti obveznosti iz drugega odstavka
  56. člena in obveznosti iz
  57. ter
  58. člena tega zakona. Izjeme iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za zbirke osebnih podatkov, ki jih vodijo upravljavci osebnih podatkov iz javnega sektorja, notarji, odvetniki, detektivi, izvršitelji, izvajalci zasebnega varovanja, zasebni zdravstveni delavci, izvajalci zdravstvenih storitev ter za upravljavce osebnih podatkov, ki vodijo zbirke, ki vsebujejo občutljive osebne podatke in je obdelava občutljivih osebnih podatkov del njihove registrirane dejavnosti. Iz navedenega izhaja, da zbirka osebnih podatkov nastane vedno, kadar se v zbirki podatkov nahajajo tudi (ali samo) osebni podatki določenih ali določljivih posameznikov (kar slika posnetkov videonadzornega sistema nedvomno je). V takšnih primerih mora upravljavec izdelati kataloge zbirk osebnih podatkov in te podatke sporočiti v register zbirk osebnih podatkov (razen v primeru, da zavezanec sodi med katero od izjem, ki jih določa
  59. člen ZVOP-1). Ta dolžnost pa se ne prenaša na pogodbene obdelovalce in uporabnike osebnih podatkov. Za več informacij s področja varstva osebnih podatkov vas vabimo, da obiščete spletno stran Informacijskega pooblaščenca www.ip-rs.si. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.