Videonadzor na delovnem mestu in poročanje o kršiteljih na sestanku - IPRS

Videonadzor na delovnem mestu in poročanje o kršiteljih na sestanku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.04.2022 Številka: 07121-1/2022/393 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Video in avdio nadzor, Zavarovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Sprašujete, ali je dovoljen nadzor ljudi preko kamer, ki so postavljene v podjetju (npr. kdaj, kdo in kolikokrat gre kaditi oz. na kavo). Zanima vas tudi, ali je dovoljeno, da oseba, ki je v podjetju po nalogu lastnika, poroča o nepravilnostih na sestanku vodij (približno 20 sodelavcev) na način, da izpostavlja imena morebitnih kršiteljev in njihovih partnerjev v določenem oddelku? Po vašem mnenju je sprejemljivo, da se izpostavijo nepravilnosti po oddelkih, ne zdi se pa vam prav, da se poroča o konkretnih dogodkih (npr. zgolj se naj izpostavijo imena vodij, ki so odgovorni za sodelavce). *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Delodajalec lahko izvaja npr. videonadzor dostopa v svoje uradne službene oziroma poslovne prostore ali v izjemnih primerih tudi videonadzor znotraj delovnih prostorov, vendar mora ob tem upoštevati namene, zaradi katerih se lahko videonadzor uvede. Tudi uporaba videoposnetkov mora biti povezana z nameni, zaradi katerih je bil videonadzor uveden. Skladno s prakso IP izvajanje videonadzora oz. pregledovanje posnetkov ni dopustno za namene vsakokratnega spremljanja dogajanja v prostorih. Glede izpostavljanja konkretnih kršiteljev na sestanku pojasnjujemo, da mora vsak upravljavec določiti, s katerimi podatki se lahko posamezni zaposleni seznanijo v okviru izvajanja svojih delovnih nalog. Osebne podatke pa mora tudi ustrezno zavarovati, med drugim pred nepooblaščeno seznanitvijo z osebnimi podatki s strani tretjih oseb. O b r a z l o ž i t e v: Pojasnjujemo, da glede videonadzora še vedno veljajo določila ZVOP-1, ne glede na sprejetje Splošne uredbe. ZVOP-1 eksplicitno ureja poleg splošnih določb (
8. člen) le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (
9. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (
10. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (
11. člen). Za vse druge oblike videonadzora mora imeti upravljavec osebnih podatkov primerno pravno podlago skladno s prvim odstavkom
12. člena Splošne uredbe. Uvodoma opozarjamo, da bi lahko delodajalec eventualno vzpostavil videonadzor skladno s
13. členom ZVOP-1, ki ureja videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Videoposnetki se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače. Opozarjamo, da se lahko videonadzor izvaja zgolj na mestih, kjer je omogočen dostop do uradnih službenih oziroma poslovnih prostorov. Videonadzor v notranjosti poslovnih prostorov pa je mogoč zgolj tedaj, ko so izpolnjeni zakonski pogoji po
14. členu ZVOP-1 in sicer le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Ob tem opozarjamo, da je videonadzor določenih prostorov načeloma prepovedan (zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih). Nikakor pa ni dovoljeno vzpostaviti videonadzor v vseh prostorih delodajalca. Glede uporabe videoposnetkov vas opozarjamo na načelo omejitve namena, skladno s katerim morajo biti osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Uporaba videoposnetkov mora biti torej povezana z nameni, zaradi katerih je bil videonadzor uveden. V primeru, da se izvaja videonadzor zakonito, npr. videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, ki se lahko uvede kot je recimo navedeno zgoraj, zaradi varnosti ljudi ali premoženja, bi lahko upravljavec oz. izvajalec videonadzora posnetke pregledoval zgolj v primeru, ko bi prišlo npr. do poškodovanja ali odtujitve premoženja ali npr. ogrožanja ljudi oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Vsekakor pa skladno s prakso IP izvajanje videonadzora oz. pregledovanje posnetkov ni dopustno za namene vsakokratnega spremljanja dogajanja v prostorih (ali kot navajate, za spremljanje, kako pogosto gre zaposleni npr. na kavo). Upravljavec mora v zvezi z videonadzorom upoštevati tudi druge določbe ZVOP-1 oz. Splošne uredbe, npr. objaviti mora obvestilo o videonadzoru in preprečiti, da bi tretje osebe nepooblaščeno dostopale do videonadzornega sistema (
15. člen ZVOP-1), osebne podatke mora zavarovati (24.,
16. in
17. člen Splošne uredbe), voditi mora evidence dejavnosti obdelave (
18. člen Splošne uredbe), posameznike mora obveščati o obdelavi osebnih podatkov (
19. in
20. člen Splošne uredbe) in urediti pogodbeno obdelavo osebnih podatkov, če je v zvezi z izvajanjem videonadzora angažiral zunanjega izvajalca (
21. člen Splošne uredbe). Več informacij o videonadzoru si lahko preberete v že izdanih mnenjih IP, ki so dosegljiva na: www.ip-rs.si/vop oz. na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Glede izpostavljanja konkretnih kršiteljev na sestanku vam pojasnjujemo, da mora vsak upravljavec pri obdelavi osebnih podatkov določiti, s katerimi podatki se lahko posamezni zaposleni seznanijo v okviru izvajanja svojih delovnih nalog. Pri tem vam lahko IP poda zgolj splošna pojasnila, saj bi se lahko do konkretnih kršitev opredelil zgolj v inšpekcijskem postopku. Upravljavec mora upoštevati t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim se smejo obdelovati zgolj tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za dosego določenega cilja, zato mora skladno s tem načelom določiti, s kakšnim naborom podatkov se lahko določeni zaposleni seznanijo. Osebne podatke pa je treba s primernimi tehnično-organizacijskimi ukrepi tudi ustrezno zavarovati, med drugim pred nepooblaščeno seznanitvijo z osebnimi podatki s strani tretjih oseb. Z osebnimi podatki se lahko seznanijo torej zgolj tisti, ki to nujno potrebujejo za izvajanje svojih nalog. Vsak zaposleni pa je dolžan podatke varovati in jih ne sme obdelovati za noben drug namen (npr. nezakonito posredovati tretjim osebam). V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026