Videonadzor, ni reakcije sindikata - IPRS

Videonadzor, ni reakcije sindikata + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.07.2007 Številka: 0712-622/2007/2 Kategorije:Sindikati --> Kategorije: Sindikati Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da v družbi nameravate uvesti videonadzor vhoda v stavbo in hodnika. Pri tem navajate, da je po Zakonu o varstvu osebnih podatkov potrebno predhodno sodelovanje s sindikatom, v zvezi s tem pa vas zanima v kolikem času od prejema dopisa družbe sindikatu naj bi sindikat sklical skupno posvetovanje in ali lahko delodajalec izda sklep in obvestilo o videonazoru, če sindikat ne reagira. Zanima vas tudi, kakšne akte mora imeti družba, ki je vzpostavila videonadzor že pred uveljavitvijo Zakona o varstvu osebnih podatkov. Sprašujete nas tudi, ali je potrebno tudi takrat, ko se videoposnetki ne arhivirajo ampak služijo le spremljanju gibanja oseb za pomoč varnostnikom, vzpostaviti katalog zbirke osebnih podatkov in sprejeti pravilnik o varstvu osebnih podatkov. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člen ZVOP-1 ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Osebni podatek je v skladu s
6. tč.
7. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu s
8. tč.
9. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
10. tč.
11. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. V zvezi z vašim vprašanjem vas uvodoma seznanjamo s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito izvajanje videonadzora in ki veljajo tako za javni kot tudi zasebni sektor. Splošni pogoji za izvajanje videonadzora so določeni v
12. člena ZVOP-
13. V skladu s tem členom mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije:
14. da se izvaja videonadzor;
15. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
16. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Videonadzorni sistem, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. Pri izvajanju videonadzora v delovnih prostorih pa mora izvajalec videonadzora poleg zadostitve pogojem iz splošne določbe
17. člena za zakonito izvajanje videonadzora zadostiti še dodatnim pogojem iz
18. člena. V tem členu je določeno, da se izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi, pa tudi, da se videonadzor lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prejšnjega odstavka. Po določbi
19. odst.
20. člena ZVOP-1 je prepovedano izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju (
21. odst.
22. člena), delodajalec pa se mora pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu (
23. odst.
24. člena). Po ZVOP-1 se morate kot delodajalec pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom v vašem podjetju. ZVOP-1 torej določa dolžnost izvedbe delodajalčevega posvetovanja z reprezentativnim sindikatom, kar pa ne pomeni, da je delodajalec vezan na mnenje sindikata. Zadostuje, da kot delodajalec reprezentativni sindikat v družbi o nameravani uvedbi videonadzora le obvestite in ga pozovete, da se o nameravani uvedbi izreče oziroma o njej poda svoje mnenje, pri čemer pa vas njegovo mnenje kot delodajalca ne zavezuje, niti ga sindikat, na drugi strani, ni dolžan podati. Glede na povedno vam Informacijski pooblaščenec svetuje, da kot delodajalec skličete posvetovanje z reprezentativnim sindikatom v podjetju oziroma ga zaprosite za mnenje glede nameravane uvedbe videonadzora ter jim določite nek razumen rok za podajo takega mnenja (zakon namreč v zvezi s tem členom ne določa nobenih rokov). Če se sindikat ne odzove oziroma ne reagira, pa to, kot rečeno, ne predstavlja ovire za uvedbo videonadzora s strani delodajalca. Ob tem pa Informacijski pooblaščenec opozarja še na določbo
25. odst.
26. člena, ki vas kot delodajalca zavezuje, da pred začetkom izvajanja videonadzora zaposlene v vsakem primeru vnaprej pisno obvestite o nameravanem izvajanju videonadzora. Ta določba varuje zaposlene, ki morajo biti na videonadzor pripravljeni, oziroma je izvajanje videonadzora upravičeno in dopustno samo, če posameznik ve, da je objekt videonadzora. V zvezi z vašim vprašanjem, kakšne akte mora imeti družba, ki je vzpostavila videonadzor že pred uvedbo ZVOP-1, Informacijski pooblaščenec poudarja, da mora vsak izvajalec videonadzora v celoti spoštovati določbe ZVOP-1 od takrat, ko je omenjeni zakon začel veljati, torej od
28. 2005, tudi če je imel videonadzor vzpostavljen že pred uveljavitvijo ZVOP-
29. Dejstvo, da je imela neka gospodarska družba vzpostavljen videonadzor že v času, ko zakonodaja, ki bi z vidika varstva osebnih podatkov urejala izvajanje videonadzora še ni obstajala, na obveznosti takega izvajalca videonadzora, ki jih ima po ZVOP-1 torej v ničemer ne vpliva, saj je moral tudi on izvajanje videonadzora uskladiti z določbami ZVOP-1 že
32. Glede vašega vprašanja, ali je potrebno tudi takrat, ko se videoposnetki ne arhivirajo ampak služijo le spremljanju gibanja oseb za pomoč varnostnikom, vzpostaviti katalog zbirke osebnih podatkov in sprejeti pravilnik o varstvu osebnih podatkov, pa Informacijski pooblaščenec opozarja, da obdelava osebnih podatkov, glede na določilo
33. tč.
34. čl. ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo
35. tč.
36. čl. ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. To pomeni, da pri enkratnem videonadzoru (torej videonadzoru brez snemanja) zbirka ne nastane in tudi ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu
37. tč.
38. čl. ZVOP-
39. Ker zbirka pri takem videonadzoru torej ne nastaja, vam tudi ni potrebno vzpostavljati njenega kataloga. Pravilnika o zavarovanju osebnih podatkov pa vam ni potrebno sprejemati, če niste upravljavec nobene zbirke osebnih podatkov, t.j. če v podjetju ne razpolagate z nobeno zbirko osebnih podatkov. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026