Videonadzor parkirišča ob poslovni stavbi - IPRS

Videonadzor parkirišča ob poslovni stavbi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.10.2022 Številka: 07121-1/2022/1084 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vzpostavitve video nadzora parkirišča, ki se nahaja ob poslovni stavbi delodajalca, znotraj varovanega in ograjenega območja, do katerega je omogočen dostop le mimo varnostnika. Dodatno nam pojasnjujete, da razlog vzpostavitve videonadzora vidite v varovanju premoženja zaposlenih, saj se občasno na njihovih vozilih pojavljajo poškodbe zaradi nepravilnih premikov vozil in druge nepojasnjene poškodbe vozil. Zanima vas še, ali je spremljanje slike v živo podvrženo pravilom varstva osebnih podatkov, saj po vašem mnenju ne gre za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
5. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD),
6. točko prvega odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
8. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
9. Videonadzor v najširšem smislu šteje tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko).
10. Videonadzor v zasebnem sektorju je praviloma dopusten, ko je zanj izkazana ustrezna in zakonita pravna podlaga. Ena izmed možnih pravnih podlag je tudi kadar je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
11. Upravljavec mora za zagotovitev ustreznosti izbrane pravne podlage zakonitih interesov izvesti tudi dokumentirano utemeljitev prevladujočega interesa ter pri tem izkazati, da njihov zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznikov na posnetkih.
12. Upravljavec mora (ob pogoju ustrezne pravne podlage) poskrbeti tudi za varnost obdelave, obveščanja posameznikov, vodenje evidence dejavnosti obdelave ter ostale obveznosti, v kolikor bo izvajal videonadzor na specifičnih lokacijah (npr. znotraj delovnih prostorov oz. pri dostopu v uradne službene prostore) itd. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma pojasnjuje, da se za videonadzor v najširšem smislu šteje tudi uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko). Splošna uredba področja videonadzora podrobneje sicer ne ureja, dopušča pa podrobnejšo ureditev v nacionalni zakonodaji, zato med drugim v tem delu ostaja v veljavi ZVOP-1, ki regulira videonadzor v členih od 74 do
13. Pri tem pa IP poudarja, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov in tako tudi ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. V nadaljevanju vam zato posredujemo le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora. IP najprej pojasnjuje, da mora upravljavec, za vsakršno obdelavo osebnih podatkov, imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku
14. člena Splošne uredbe. V skladu s Splošno uredbo je videonadzor v zasebnem sektorju praviloma dopusten, ko je zanj izkazana ustrezna pravna podlaga, npr. pravna podlaga iz točke (f) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov. Upravljavci bi morali tako pred uporabo zadevne pravne podlage opraviti tudi dokumentirano utemeljitev prevladujočega interesa (test tehtanja, v katerem izkažejo, da njihov zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznikov na posnetkih). V primeru uvedbe videonadzora na podlagi točke (f) člena 6